Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pozimi bi morali odrasli na dan zaužiti 20 mikrogramov vitamina D. Po podatkih Inštituta za nutricionistiko pa povprečen odrasli zaužije le od 3 do 5 mikrogramov dnevno, torej bistveno premalo.
Raziskava Inštituta za nutricionistiko o preskrbljenosti prebivalstva z vitaminom D in prehranskih dopolnilih
Vitamin D se sintetizira pod vplivom UVB-žarkov v naši koži, za kar je potrebna zadostna izpostavljenost sončnim žarkom in to se pri nas izpolni poleti. Pozimi pa te biosinteze tako rekoč ni, zato bi morali odrasli na dan zaužiti 20 mikrogramov vitamina D. Po podatkih Inštituta za nutricionistiko pa povprečen odrasli zaužije le od 3 do 5 mikrogramov dnevno, torej bistveno premalo, pravi profesor Igor Pravst.
Med podaljšano zimo, med novembrom in aprilom, kar 80 odstotkov prebivalcev Slovenije trpi za pomanjkanjem, približno 40 odstotkov pa za hudim pomanjkanjem vitamina D, optimalne koncentracije pa ne najdemo skoraj pri nikomer. Poleti so rezultati nekoliko boljši, približno deset odstotkov ljudi je imelo hudo pomanjkanje, večina prebivalcev pa tudi poleti ni dosegla optimalnih koncentracij.
V raziskavi so preverili tudi kakovost prehranskih dopolnil na tržišču; izdelkov z vitaminom D je veliko, samo anketiranci so poročali o več kot 90 različnih prehranskih dopolnilih v obliki kapsul, pršil, kapljic in tablet. Raziskovalci so zato izluščili in analizirali 24 najpogosteje uporabljenih izdelkov.
Z analizo v akreditiranem laboratoriju smo preučili, ali je bila vsebnost vitamina D v teh izdelkih v intervalu od 80 do 150 odstotkov deklarirane vsebnosti proizvajalca. Od 24 vzorcev, ki so bili analizirani, smo našli le dva, ki nista ustrezala temu intervalu, in sicer je eden vseboval le 36 odstotkov obljubljene količine vitamina D, drugi pa precej več, 206 odstotkov. O rezultatih smo obvestili inšpekcijske organe, pri neskladnih izdelkih pa tudi dobavitelje, po naših informacijah so bili neskladni izelki umaknjeni s tržišča.
Pozimi bi morali odrasli na dan zaužiti 20 mikrogramov vitamina D. Po podatkih Inštituta za nutricionistiko pa povprečen odrasli zaužije le od 3 do 5 mikrogramov dnevno, torej bistveno premalo.
Raziskava Inštituta za nutricionistiko o preskrbljenosti prebivalstva z vitaminom D in prehranskih dopolnilih
Vitamin D se sintetizira pod vplivom UVB-žarkov v naši koži, za kar je potrebna zadostna izpostavljenost sončnim žarkom in to se pri nas izpolni poleti. Pozimi pa te biosinteze tako rekoč ni, zato bi morali odrasli na dan zaužiti 20 mikrogramov vitamina D. Po podatkih Inštituta za nutricionistiko pa povprečen odrasli zaužije le od 3 do 5 mikrogramov dnevno, torej bistveno premalo, pravi profesor Igor Pravst.
Med podaljšano zimo, med novembrom in aprilom, kar 80 odstotkov prebivalcev Slovenije trpi za pomanjkanjem, približno 40 odstotkov pa za hudim pomanjkanjem vitamina D, optimalne koncentracije pa ne najdemo skoraj pri nikomer. Poleti so rezultati nekoliko boljši, približno deset odstotkov ljudi je imelo hudo pomanjkanje, večina prebivalcev pa tudi poleti ni dosegla optimalnih koncentracij.
V raziskavi so preverili tudi kakovost prehranskih dopolnil na tržišču; izdelkov z vitaminom D je veliko, samo anketiranci so poročali o več kot 90 različnih prehranskih dopolnilih v obliki kapsul, pršil, kapljic in tablet. Raziskovalci so zato izluščili in analizirali 24 najpogosteje uporabljenih izdelkov.
Z analizo v akreditiranem laboratoriju smo preučili, ali je bila vsebnost vitamina D v teh izdelkih v intervalu od 80 do 150 odstotkov deklarirane vsebnosti proizvajalca. Od 24 vzorcev, ki so bili analizirani, smo našli le dva, ki nista ustrezala temu intervalu, in sicer je eden vseboval le 36 odstotkov obljubljene količine vitamina D, drugi pa precej več, 206 odstotkov. O rezultatih smo obvestili inšpekcijske organe, pri neskladnih izdelkih pa tudi dobavitelje, po naših informacijah so bili neskladni izelki umaknjeni s tržišča.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov