Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nasveti za vzdrževanje hladilnika in zmanjšanje tveganja za pojav okužb
Nasveti za vzdrževanje hladilnika in zmanjšanje tveganja za pojav okužb
Osnovni namen shranjevanja živil v hladilniku je, da ostanejo čim dlje sveža in uporabna. Pri tem so pomembni trije vidiki: zagotavljanje ustrezne temperature v hladilniku, redno ter temeljito čiščenje in razporeditev izdelkov; ni namreč vseeno, kam v hladilniku kaj postavimo, pravi Nina Križnik z Zveze potrošnikov Slovenije.
Dobro je vedeti, da je najhladnejši predel v spodnjem delu, najvišja in najbolj nestalna temperatura pa na vratih hladilnika. Na spodnji polici, kjer je temperatura najnižja, zato hranimo bolj občutljiva živila kot so ribe, surovo meso in jajca.
Temperatura v hladilniku naj ne bi presegla 5 °C, vendar pa so številne raziskave pokazale, da je temperatura v večini hladilnikov v domačih gospodinjstvih precej višja. In kaj se zgodi, če je temperatura dlje časa previsoka?
Kljub nizkim temperaturam lahko nekateri mikroorganizmi preživijo, rastejo in tvorijo odporne biofilme. Če temperatura v hladilniku naraste nad priporočenih 5 °C, nastanejo razmere, ki so bolj ugodne za rast in razmnoževanje številnih mikroorganizmov.
Nasveti za vzdrževanje hladilnika in zmanjšanje tveganja za pojav okužb
Nasveti za vzdrževanje hladilnika in zmanjšanje tveganja za pojav okužb
Osnovni namen shranjevanja živil v hladilniku je, da ostanejo čim dlje sveža in uporabna. Pri tem so pomembni trije vidiki: zagotavljanje ustrezne temperature v hladilniku, redno ter temeljito čiščenje in razporeditev izdelkov; ni namreč vseeno, kam v hladilniku kaj postavimo, pravi Nina Križnik z Zveze potrošnikov Slovenije.
Dobro je vedeti, da je najhladnejši predel v spodnjem delu, najvišja in najbolj nestalna temperatura pa na vratih hladilnika. Na spodnji polici, kjer je temperatura najnižja, zato hranimo bolj občutljiva živila kot so ribe, surovo meso in jajca.
Temperatura v hladilniku naj ne bi presegla 5 °C, vendar pa so številne raziskave pokazale, da je temperatura v večini hladilnikov v domačih gospodinjstvih precej višja. In kaj se zgodi, če je temperatura dlje časa previsoka?
Kljub nizkim temperaturam lahko nekateri mikroorganizmi preživijo, rastejo in tvorijo odporne biofilme. Če temperatura v hladilniku naraste nad priporočenih 5 °C, nastanejo razmere, ki so bolj ugodne za rast in razmnoževanje številnih mikroorganizmov.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov