Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.
Če je 'samostojni podjetnik' v resnici popolnoma odvisen od takšnega 'delodajalca', če mu ta kroji urnik, odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne, če ima skratka elemente rednega delovnega razmerja, je tako razmerje nezakonito.
“Zaposlitve prek pogodbe civilnega prava, pa tako imenovana ‘espeizacija’, zahteva po vzpostavitvi statusa samostojnega podjetnika, pri čemer ‘delodajalca’ seveda zanima le to, da je taka oblika zanj najcenejša, so med največjimi težavami na področju delovnih razmerij,” opozori glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček na eno od številnih ugotovljenih kršitev v letnem poročilu Inšpektorata za delo za leto 2014.
Takemu ‘zaposlenemu’ ‘delodajalec’ za opravljeno delo plača bruto znesek in ga sploh ne zanima, kaj se s tem človekom dogaja, če zboli; kako je z njegovim dopustom, s takim ‘delavcem’ nima nobenih dodatnih stroškov. Čeprav je ‘samostojni podjetnik’ popolnoma odvisen od tega ‘zaposlovalca’, čeprav mu ‘delodajalec’ popolnoma kroji urnik; čeprav mu odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne; čeprav so vse to elementi rednega delovnega razmerja.
Taka ‘espeizacija’ je popolnoma nezakonita! Če ima delodajalec potrebo po stalnem rednem delavcu, če obstajajo elementi delovnega razmerja, če obstaja delo, za katero delodajalec redno potrebuje nekoga, in ne gre samo za občasno priložnostno pomoč, potem ta ne sme imeti najetih delavcev niti za en dan. To je nezakonito!
Vse več uspešnih tožb, zato kar pogumno!
“Taki ‘zaposleni’ naj tovrstno kršitev prijavijo inšpekciji in se obrnejo naravnost na sodišče, kjer naj delodajalca tožijo. V minulih dveh letih je bilo veliko tožnikov na sodišču uspešnih in veliko delavcev je iztožilo obstoj delovnega razmerja. Zatorej le pogumno!” svetuje glavna republiška inšpektorica.
Kar je seveda zelo težka odločitev. Ne le tako odvisnim ‘zaposlenim’, tudi delodajalcem je jasno, da je zlahka mogoče priti do še bolj obupanih, ki bodo delali več za enako ali morda manj denarja. Kako to preseči?
“Vsi skupaj bomo morali narediti več za ozaveščenost. Lani smo bili pri tem dokaj uspešni, tako na prekrškovnem področju kot tudi pri sodbah na drugi stopnji, kar pomeni, da se stvari le urejajo. Morda bi se veljalo zgledovati po državah, v katerih so izenačili ceno dela zaposlenih prek civilnih pogodb, tistih s statusom samostojnega podjetnika in redno zaposlenih in ta problem odpravili čez noč. Irska je dober primer, v ZDA pa je denimo cena dela za samozaposlenega celo za polovico višja od cene za zaposlenega v rednem delovnem razmerju in se s takimi težavami sploh ne ukvarjajo.”
Otoki ‘samozaposlenih’ v tovarniških prostorih
Poleg nepravilnih oblik delovnega razmerja postaja vse večja tudi obremenitev z delom: “Zakonodaja je povsem jasna, prav tako evropska direktiva, ki bi jo morale upoštevati vse države: delovni teden ne bi smel presegati 56 ur in jasno mora biti tudi, od kdaj do kdaj traja delovna obveznost. Pri nas pa prijave kažejo, da delavci delajo preveč in delajo zunaj dogovorjenega časa,” ugotavlja glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček, ki je v Vročem mikrofonu pojasnila tudi, kakšna je razlika med prisilno ‘espeizacijo’ in upravičenim statusom samostojnega podjetnika, kakšne kršitve ugotavljajo na terenu, kjer v posameznih delih tovarne obstajajo pravi “otoki” prisilno samozaposlenih, pa tudi, kakšne so razlike med kršitvami v javnem in zasebnem sektorju, kje je inšpekcija najbolj nemočna, kje k slabim razmeram pripomore še slaba ozaveščenost zaposlenih.
In ne nazadnje, kakšne so težave delodajalcev, ki se trudijo preživeti na neurejenem dampinškem trgu nekaterih storitev? Kršijo zakonodajo zato, ker preprosto nečesa ne morejo omogočiti, ker so sami žrtve neplačnikov in ker so obremenitve plač in drugih obveznosti previsoke, ali zato – ker pač lahko?
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.
Če je 'samostojni podjetnik' v resnici popolnoma odvisen od takšnega 'delodajalca', če mu ta kroji urnik, odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne, če ima skratka elemente rednega delovnega razmerja, je tako razmerje nezakonito.
“Zaposlitve prek pogodbe civilnega prava, pa tako imenovana ‘espeizacija’, zahteva po vzpostavitvi statusa samostojnega podjetnika, pri čemer ‘delodajalca’ seveda zanima le to, da je taka oblika zanj najcenejša, so med največjimi težavami na področju delovnih razmerij,” opozori glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček na eno od številnih ugotovljenih kršitev v letnem poročilu Inšpektorata za delo za leto 2014.
Takemu ‘zaposlenemu’ ‘delodajalec’ za opravljeno delo plača bruto znesek in ga sploh ne zanima, kaj se s tem človekom dogaja, če zboli; kako je z njegovim dopustom, s takim ‘delavcem’ nima nobenih dodatnih stroškov. Čeprav je ‘samostojni podjetnik’ popolnoma odvisen od tega ‘zaposlovalca’, čeprav mu ‘delodajalec’ popolnoma kroji urnik; čeprav mu odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne; čeprav so vse to elementi rednega delovnega razmerja.
Taka ‘espeizacija’ je popolnoma nezakonita! Če ima delodajalec potrebo po stalnem rednem delavcu, če obstajajo elementi delovnega razmerja, če obstaja delo, za katero delodajalec redno potrebuje nekoga, in ne gre samo za občasno priložnostno pomoč, potem ta ne sme imeti najetih delavcev niti za en dan. To je nezakonito!
Vse več uspešnih tožb, zato kar pogumno!
“Taki ‘zaposleni’ naj tovrstno kršitev prijavijo inšpekciji in se obrnejo naravnost na sodišče, kjer naj delodajalca tožijo. V minulih dveh letih je bilo veliko tožnikov na sodišču uspešnih in veliko delavcev je iztožilo obstoj delovnega razmerja. Zatorej le pogumno!” svetuje glavna republiška inšpektorica.
Kar je seveda zelo težka odločitev. Ne le tako odvisnim ‘zaposlenim’, tudi delodajalcem je jasno, da je zlahka mogoče priti do še bolj obupanih, ki bodo delali več za enako ali morda manj denarja. Kako to preseči?
“Vsi skupaj bomo morali narediti več za ozaveščenost. Lani smo bili pri tem dokaj uspešni, tako na prekrškovnem področju kot tudi pri sodbah na drugi stopnji, kar pomeni, da se stvari le urejajo. Morda bi se veljalo zgledovati po državah, v katerih so izenačili ceno dela zaposlenih prek civilnih pogodb, tistih s statusom samostojnega podjetnika in redno zaposlenih in ta problem odpravili čez noč. Irska je dober primer, v ZDA pa je denimo cena dela za samozaposlenega celo za polovico višja od cene za zaposlenega v rednem delovnem razmerju in se s takimi težavami sploh ne ukvarjajo.”
Otoki ‘samozaposlenih’ v tovarniških prostorih
Poleg nepravilnih oblik delovnega razmerja postaja vse večja tudi obremenitev z delom: “Zakonodaja je povsem jasna, prav tako evropska direktiva, ki bi jo morale upoštevati vse države: delovni teden ne bi smel presegati 56 ur in jasno mora biti tudi, od kdaj do kdaj traja delovna obveznost. Pri nas pa prijave kažejo, da delavci delajo preveč in delajo zunaj dogovorjenega časa,” ugotavlja glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček, ki je v Vročem mikrofonu pojasnila tudi, kakšna je razlika med prisilno ‘espeizacijo’ in upravičenim statusom samostojnega podjetnika, kakšne kršitve ugotavljajo na terenu, kjer v posameznih delih tovarne obstajajo pravi “otoki” prisilno samozaposlenih, pa tudi, kakšne so razlike med kršitvami v javnem in zasebnem sektorju, kje je inšpekcija najbolj nemočna, kje k slabim razmeram pripomore še slaba ozaveščenost zaposlenih.
In ne nazadnje, kakšne so težave delodajalcev, ki se trudijo preživeti na neurejenem dampinškem trgu nekaterih storitev? Kršijo zakonodajo zato, ker preprosto nečesa ne morejo omogočiti, ker so sami žrtve neplačnikov in ker so obremenitve plač in drugih obveznosti previsoke, ali zato – ker pač lahko?
Komisija za preprečevanje korupcije je po desetih letih svojega delovanja na prelomnici. Njen ugled zaradi notranjih razprtij in afer pada. Pod vprašajem je tudi kakovost njenega dela. Predsednik Komisije Boris Štefanec kljub pozivom k odstopu še naprej vztraja na položaju. Medtem ko se strokovna javnost vse glasneje sprašuje, ali vodstvo KPK-ja sploh še uživa dovolj zaupanja in legitimnosti, pa predsednik republike Borut Pahor še naprej molči. Lucija Dimnik Rikič
Kljub dejstvu, da v Sloveniji vsako leto zavržemo do 270 ton hrane, država še nima jasnih ciljev, kako ukrepati. Odzive pričakuje predvsem od posameznikov in nevladnih organizacij. S projektom “Volk sit, koza cela, za Slovenijo brez zavržene hrane” želijo nevladne organizacije izboljšati povezanost, odzivnost in učinkovitost vseh deležnikov, ki prispevajo k nastajanju odpadne in zavržene hrane.
V Slovenijo je pred dnevi prišla doktorica medicine Sladžana Velkov. Predavala je o zdravem načinu življenju, naravnem zdravljenju in domnevni škodljivosti cepiv. Ker je tema nekoliko kontroverzna, so nekateri slovenski mediji hiteli z objavo intervjujev. Tudi mi smo prosili zanj, dobili termin, a je bil kasneje odpovedan. Oddajo smo kljub temu pripravili, predvsem za to, da opozorimo nasvete, ki so velikanski odklon od klasične medicine. Verjamemo, da je njeno početje celo kaznivo.
Med svetovnimi donatorji je bil Afganistan še nedavno zelo popularen. Kaj za razvojno pomoč tej od vojn uničeni državi pomeni konec mednarodne operacije Isaf, v kateri je sodelovala tudi slovenska vojska? Kakšne razvojne projekte je tam izvajala naša država, za koliko denarja in s kakšnimi učinki? So upravičeni očitki o militarizaciji razvojne pomoči?
Se spomnite zgodbe Ljubljančana, ki je dobil obvestilo mestnega inšpektorata, naj pojasni, kako se je kuverta z njegovim naslovom znašla v zabojniku za mešane odpadke, kamor papir ne sodi, za tak prekršek pa odlok predpisuje globo 800 evrov. Ta dogodek je sprožil vrsto vprašanj, odgovore nanje išče Tatjana Pirc.
Marjan Jerman je s sogovorniki odkrival kako neurejeno je pravzaprav področje upravljanja s stanovanji v Sloveniji. Kaj se zgodi, če vam upravnik ne plača računov za vodo, elekrtiko ali plin?
Zaposlitve za nedoločen čas in na enakem delovnem mestu za celotno delovno dobo izginjajo, vedno več je občasnih in začasnih zaposlitev. Na spremenjen trg dela so se bolje pripravili nepošteni delodajalci, ki so vedno korak pred inšpektorji.
Dobrega pol leta je minilo, odkar je v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone ponovno izbruhnil virus ebole. Strokovnjaki so že takrat opozarjali, da se je treba virusa lotiti resno in predvsem pri viru, a ukrepi so se praktično začeli šele, ko so se okužili prvi Evropejci in Američani. Takrat je ebola na hitro postala svetovna grožnja, ne zgolj zdravstvena, temveč tudi ekonomska in politična. Veliko hitreje kot virus se je po svetu začela širiti panika, politiki so začeli groziti z zapiranjem meja, dežurni teoretiki zarot pa so nas počasi začeli pripravljati na konec sveta. Nas mora biti res strah? In predvsem česa? Virusa ebole, napačnega ukrepanja ob izbruhu ali panike, ki nastaja ob vsem skupaj?
V vročem mikrofonu smo se spraševali, ali bo denar za smučarski pokal? Sponzorji se namreč umikajo in na vidiku ni nikogar, ki bi lahko rešil slovensko alpsko smučanje. Spomnimo, Slovenija se je nekoč ponašala z nazivom smučarska nacija.
V vročem mikrofonu smo perd 18. oktobrom, ko obeležujemo dan boja proti trgovini z ljudmi z gostoma razkrivali, kako prisoten je ta pereč problem v Sloveniji.
V Pirničah podirajo na novo zgrajeno bioplinarno, v katero je investitor vložil več kot 6 milijonov evrov. Tako inšpektorji kot civilna iniciativa trdijo, da je investitor gradil v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Investitor seveda zatrjuje drugače.
“Ne morem lagati, ne letos, ne lan’. Kdor noče me brati, naj dene me stran.” Tako je na kritike odgovarjal prvi slovenski časnikar Valentin Vodnik. Kako se na kritike in pritiske slovenski novinarji odzivajo danes? Na vprašanja odgovarjajo Anuška Delič, Tone Hočevar in Boris Vezjak.
V tokratnem vročem mikrofonu bomo spregovorili o nedavni aferi (ne)akreditiranih univerzitetnih študijskih programov, ki je med študenti povzročila nezaupanje v slovenski visokošolski sistem. Po tem, ko so nepravilnosti ugotovili na Univerzi na Primorskem, se je pokazalo, da tudi ljubljanska univerza ni ravnala po zakonu in tudi sama vpisovala študente v neakreditirane programe. Sprašujemo se, kaj za študente pomeni dokončati (ne)akreditirani študijski program, kako bodo težavo rešile posamezne fakultete, univerze in ministrstvo in kdo je sploh kriv za nastalo situacijo.
Je zadolževanje občin problematično? V pretežni večini občin ni – ker poznajo in predvsem upoštevajo zakon, ker vedo za “fiskalno pravilo” in ker zmožnostim prilagajajo apetite. A brez izjem seveda ne gre – šest jih je. Svoje občane so zadolžile vsaka za več kot tisočaka … njihovi župani in svetniki pa ravnajo v smislu: “kaj nam pa morejo”. A ni vseeno, ker gre za naš denar.
Dela na avtocesti pri Uncu so odrezala Primorsko. Je to cena za obnovljeno in pretočno avtocesto, so za zastoje krivi vozniki ali so obnovitvena dela napačno načrtovana in je prometna ureditev neprimerna? V Vročem mikrofonu Franc Skok, član uprave Darsa.
Še dober teden je do lokalnih volitev. Na županskih stolčkih bo kot kažejo javnomnenjske ankete ostala večina tudi tistih županov, ki so jih povezovali s takšnimi ali drugačnimi nemoralnimi ali celo korupcijskimi dejanji.
“Ko sem šla v pokoj, sem povsem popustila. Težko je bilo priti s Tromostovja do pošte.” Gospa Polona se je pred tedni odločila, da se bo po letih neaktivnosti spet začela gibati in ukvarjati s športom. Je izjema ali pravilo? So vodene športne dejavnosti za starejše predrage, neprilagojene, preglasne, preveč intenzivne? In so sploh zdrave?
Pred lokalnimi volitvami se sprašujemo, koliko bi morali županski kandidati vedeti o zapletenem svetu črpanja evropskih sredstev, brez katerih bodo težko uresničili svoje obljube?
Škotska se v četrtek na referendumu odloča o tem, ali bo postala samostojna ali še naprej ostaja v Združenem Kraljestvu. Zadnje dni, ko je postala verjetna tudi zmaga zagovornikov samostojnosti, so se zato začela postavljati tudi vprašanja, ki prej niso bila toliko aktualna. Kaj bi se zgodilo s Škotskim članstvom v EU, katero valuto bi Škoti uporabljali. Kakšen je utrip na Škotskem dva dni pred referendumom, česa se bojijo in česa veselijo? Ter predvsem – ali lahko škotski referendum vpliva na procese osamosvajanja v drugih podobnih primerih, predvsem v Kataloniji?
Včeraj se je uradno iztekel rok za vložitev kandidatur za letošnje lokalne volitve. Uradno bodo kandidati za župane ter mestne in občinske svete znani najkasneje prihodnji petek, so pa že zdaj znani izzivi, ki lokalno samoupravo čakajo tudi pod novimi ali starimi župani. Jasno je, da je učinkovitost številnih občin nižja tudi zaradi kadrovskega primanjkljaja, predvsem pa bi po mnenju Boštjana Brezovnika iz mariborske pravne fakultete občine svoje naloge lahko v popolnosti opravile šele z vpeljavo druge ravni lokalne samouprave, kot so denimo pokrajine. S čim se bodo spopadli novo imenovani župani?
Neveljaven email naslov