Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.
Če je 'samostojni podjetnik' v resnici popolnoma odvisen od takšnega 'delodajalca', če mu ta kroji urnik, odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne, če ima skratka elemente rednega delovnega razmerja, je tako razmerje nezakonito.
“Zaposlitve prek pogodbe civilnega prava, pa tako imenovana ‘espeizacija’, zahteva po vzpostavitvi statusa samostojnega podjetnika, pri čemer ‘delodajalca’ seveda zanima le to, da je taka oblika zanj najcenejša, so med največjimi težavami na področju delovnih razmerij,” opozori glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček na eno od številnih ugotovljenih kršitev v letnem poročilu Inšpektorata za delo za leto 2014.
Takemu ‘zaposlenemu’ ‘delodajalec’ za opravljeno delo plača bruto znesek in ga sploh ne zanima, kaj se s tem človekom dogaja, če zboli; kako je z njegovim dopustom, s takim ‘delavcem’ nima nobenih dodatnih stroškov. Čeprav je ‘samostojni podjetnik’ popolnoma odvisen od tega ‘zaposlovalca’, čeprav mu ‘delodajalec’ popolnoma kroji urnik; čeprav mu odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne; čeprav so vse to elementi rednega delovnega razmerja.
Taka ‘espeizacija’ je popolnoma nezakonita! Če ima delodajalec potrebo po stalnem rednem delavcu, če obstajajo elementi delovnega razmerja, če obstaja delo, za katero delodajalec redno potrebuje nekoga, in ne gre samo za občasno priložnostno pomoč, potem ta ne sme imeti najetih delavcev niti za en dan. To je nezakonito!
Vse več uspešnih tožb, zato kar pogumno!
“Taki ‘zaposleni’ naj tovrstno kršitev prijavijo inšpekciji in se obrnejo naravnost na sodišče, kjer naj delodajalca tožijo. V minulih dveh letih je bilo veliko tožnikov na sodišču uspešnih in veliko delavcev je iztožilo obstoj delovnega razmerja. Zatorej le pogumno!” svetuje glavna republiška inšpektorica.
Kar je seveda zelo težka odločitev. Ne le tako odvisnim ‘zaposlenim’, tudi delodajalcem je jasno, da je zlahka mogoče priti do še bolj obupanih, ki bodo delali več za enako ali morda manj denarja. Kako to preseči?
“Vsi skupaj bomo morali narediti več za ozaveščenost. Lani smo bili pri tem dokaj uspešni, tako na prekrškovnem področju kot tudi pri sodbah na drugi stopnji, kar pomeni, da se stvari le urejajo. Morda bi se veljalo zgledovati po državah, v katerih so izenačili ceno dela zaposlenih prek civilnih pogodb, tistih s statusom samostojnega podjetnika in redno zaposlenih in ta problem odpravili čez noč. Irska je dober primer, v ZDA pa je denimo cena dela za samozaposlenega celo za polovico višja od cene za zaposlenega v rednem delovnem razmerju in se s takimi težavami sploh ne ukvarjajo.”
Otoki ‘samozaposlenih’ v tovarniških prostorih
Poleg nepravilnih oblik delovnega razmerja postaja vse večja tudi obremenitev z delom: “Zakonodaja je povsem jasna, prav tako evropska direktiva, ki bi jo morale upoštevati vse države: delovni teden ne bi smel presegati 56 ur in jasno mora biti tudi, od kdaj do kdaj traja delovna obveznost. Pri nas pa prijave kažejo, da delavci delajo preveč in delajo zunaj dogovorjenega časa,” ugotavlja glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček, ki je v Vročem mikrofonu pojasnila tudi, kakšna je razlika med prisilno ‘espeizacijo’ in upravičenim statusom samostojnega podjetnika, kakšne kršitve ugotavljajo na terenu, kjer v posameznih delih tovarne obstajajo pravi “otoki” prisilno samozaposlenih, pa tudi, kakšne so razlike med kršitvami v javnem in zasebnem sektorju, kje je inšpekcija najbolj nemočna, kje k slabim razmeram pripomore še slaba ozaveščenost zaposlenih.
In ne nazadnje, kakšne so težave delodajalcev, ki se trudijo preživeti na neurejenem dampinškem trgu nekaterih storitev? Kršijo zakonodajo zato, ker preprosto nečesa ne morejo omogočiti, ker so sami žrtve neplačnikov in ker so obremenitve plač in drugih obveznosti previsoke, ali zato – ker pač lahko?
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.
Če je 'samostojni podjetnik' v resnici popolnoma odvisen od takšnega 'delodajalca', če mu ta kroji urnik, odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne, če ima skratka elemente rednega delovnega razmerja, je tako razmerje nezakonito.
“Zaposlitve prek pogodbe civilnega prava, pa tako imenovana ‘espeizacija’, zahteva po vzpostavitvi statusa samostojnega podjetnika, pri čemer ‘delodajalca’ seveda zanima le to, da je taka oblika zanj najcenejša, so med največjimi težavami na področju delovnih razmerij,” opozori glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček na eno od številnih ugotovljenih kršitev v letnem poročilu Inšpektorata za delo za leto 2014.
Takemu ‘zaposlenemu’ ‘delodajalec’ za opravljeno delo plača bruto znesek in ga sploh ne zanima, kaj se s tem človekom dogaja, če zboli; kako je z njegovim dopustom, s takim ‘delavcem’ nima nobenih dodatnih stroškov. Čeprav je ‘samostojni podjetnik’ popolnoma odvisen od tega ‘zaposlovalca’, čeprav mu ‘delodajalec’ popolnoma kroji urnik; čeprav mu odreja, od kdaj do kdaj mora biti na delu, kdaj lahko ima dopust in kdaj ne; čeprav so vse to elementi rednega delovnega razmerja.
Taka ‘espeizacija’ je popolnoma nezakonita! Če ima delodajalec potrebo po stalnem rednem delavcu, če obstajajo elementi delovnega razmerja, če obstaja delo, za katero delodajalec redno potrebuje nekoga, in ne gre samo za občasno priložnostno pomoč, potem ta ne sme imeti najetih delavcev niti za en dan. To je nezakonito!
Vse več uspešnih tožb, zato kar pogumno!
“Taki ‘zaposleni’ naj tovrstno kršitev prijavijo inšpekciji in se obrnejo naravnost na sodišče, kjer naj delodajalca tožijo. V minulih dveh letih je bilo veliko tožnikov na sodišču uspešnih in veliko delavcev je iztožilo obstoj delovnega razmerja. Zatorej le pogumno!” svetuje glavna republiška inšpektorica.
Kar je seveda zelo težka odločitev. Ne le tako odvisnim ‘zaposlenim’, tudi delodajalcem je jasno, da je zlahka mogoče priti do še bolj obupanih, ki bodo delali več za enako ali morda manj denarja. Kako to preseči?
“Vsi skupaj bomo morali narediti več za ozaveščenost. Lani smo bili pri tem dokaj uspešni, tako na prekrškovnem področju kot tudi pri sodbah na drugi stopnji, kar pomeni, da se stvari le urejajo. Morda bi se veljalo zgledovati po državah, v katerih so izenačili ceno dela zaposlenih prek civilnih pogodb, tistih s statusom samostojnega podjetnika in redno zaposlenih in ta problem odpravili čez noč. Irska je dober primer, v ZDA pa je denimo cena dela za samozaposlenega celo za polovico višja od cene za zaposlenega v rednem delovnem razmerju in se s takimi težavami sploh ne ukvarjajo.”
Otoki ‘samozaposlenih’ v tovarniških prostorih
Poleg nepravilnih oblik delovnega razmerja postaja vse večja tudi obremenitev z delom: “Zakonodaja je povsem jasna, prav tako evropska direktiva, ki bi jo morale upoštevati vse države: delovni teden ne bi smel presegati 56 ur in jasno mora biti tudi, od kdaj do kdaj traja delovna obveznost. Pri nas pa prijave kažejo, da delavci delajo preveč in delajo zunaj dogovorjenega časa,” ugotavlja glavna republiška inšpektorica za delo Nataša Trček, ki je v Vročem mikrofonu pojasnila tudi, kakšna je razlika med prisilno ‘espeizacijo’ in upravičenim statusom samostojnega podjetnika, kakšne kršitve ugotavljajo na terenu, kjer v posameznih delih tovarne obstajajo pravi “otoki” prisilno samozaposlenih, pa tudi, kakšne so razlike med kršitvami v javnem in zasebnem sektorju, kje je inšpekcija najbolj nemočna, kje k slabim razmeram pripomore še slaba ozaveščenost zaposlenih.
In ne nazadnje, kakšne so težave delodajalcev, ki se trudijo preživeti na neurejenem dampinškem trgu nekaterih storitev? Kršijo zakonodajo zato, ker preprosto nečesa ne morejo omogočiti, ker so sami žrtve neplačnikov in ker so obremenitve plač in drugih obveznosti previsoke, ali zato – ker pač lahko?
Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.
Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.
Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Neveljaven email naslov