Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij.
Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?
"Nacističnost" nacizma in "fašističnost" fašizma v 21. stoletju
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij.
Tako smo bili v Gorici nedavno priče neofašističnemu pohodu, nekateri se ob pogledu na zborovanja Pegide v Nemčiji zdrznejo ob misli na izročila tretjega rajha, v Rusiji pa je videti, kot da se je druga svetovna vojna končala včeraj. Nov boj proti fašizmu naj bi potekal v Ukrajini.
“O tem, kaj je fašizem ali nacizem, se veliko pogovarjamo, vemo pa pravzaprav zelo malo!” – dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja
Na to je opozorila tudi docentka dr. Maruša Pušnik s Fakultete za družbene vede: “V naših raziskavah smo veliko preučevali, koliko otroci pravzaprav vedo o zgodovini, denimo, kaj je sploh antisemitizem bil. Ugotovili smo recimo to, da polovica gimnazijcev ni vedela, kaj je to holokavst.”
Kako pa se z neonacizmom in nacionalizmom spopadajo v Nemčiji, ki jo je zgodovina s tem najbolj zaznamovala?
Večji izziv o razmišljanju o pojavnih oblikah neofašizma in neonacizma pa je danes vzhodna Evropa. V pogledu nacionalizma morda najbolj izstopajo baltske države in predvsem Ukrajina. Litva je trenutno ena izmed najbolj zvestih zaveznic Ukrajine in se glasno zavzema za sankcije proti Rusiji. Zadnjih nekaj let tam ne praznujejo dneva zmage, saj pravijo, da 9. maja 1945 niso zmagali, ampak so bili okupirani.
“Menim, da smo v Ukrajini priče graditvi nacionalne identitete in v tem ne vidim toliko nacionalizma. Ker pa je tam vojna, so opazni tudi protiruski občutki. Mediji izrabljajo koncept nacionalizma v svoje namene. Ruski mediji predvsem svojim državljanom dogajanje v Ukrajini prikazujejo kot posledico vzpona nacizma, fašizma in tako upravičujejo uporabo sile v Ukrajini.” – Marius Ulozas, litovski politični komentator
Podobno kot v Litvi domoljubje razumejo tudi v Ukrajini, ki pa je seveda v neprimerno težjem položaju kot njene baltske sosede. V Ukrajini to, kar se je dogajalo v zadnjem letu in pol, razumejo kot oblikovanje enotne ukrajinske nacije, ki je potekalo pod zunanjim pritiskom Rusije in njenih interesov.
“Ukrajinski nacionalizem se je zmeraj končal pri geslih in poskusih najti svojo nišo, s teatraliziranimi javnimi prireditvami, shodi, z ognjem, trizobi, z rekonstrukcijo vojaških dogodkov za tiste, ki jim je to všeč.” – Andrej Kurkov, ukrajinski pisatelj
Zelo pomembno pa je tudi, kaj nam sporočajo mediji.
“Poudarjam, da moramo biti zelo previdni pri sklepanju glede nečesa, kar vidimo na televiziji in slišimo na radiu. Zelo velikokrat gre le za del informacijske vojne,” opozarja Marius Ulozas.
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij.
Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?
"Nacističnost" nacizma in "fašističnost" fašizma v 21. stoletju
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij.
Tako smo bili v Gorici nedavno priče neofašističnemu pohodu, nekateri se ob pogledu na zborovanja Pegide v Nemčiji zdrznejo ob misli na izročila tretjega rajha, v Rusiji pa je videti, kot da se je druga svetovna vojna končala včeraj. Nov boj proti fašizmu naj bi potekal v Ukrajini.
“O tem, kaj je fašizem ali nacizem, se veliko pogovarjamo, vemo pa pravzaprav zelo malo!” – dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja
Na to je opozorila tudi docentka dr. Maruša Pušnik s Fakultete za družbene vede: “V naših raziskavah smo veliko preučevali, koliko otroci pravzaprav vedo o zgodovini, denimo, kaj je sploh antisemitizem bil. Ugotovili smo recimo to, da polovica gimnazijcev ni vedela, kaj je to holokavst.”
Kako pa se z neonacizmom in nacionalizmom spopadajo v Nemčiji, ki jo je zgodovina s tem najbolj zaznamovala?
Večji izziv o razmišljanju o pojavnih oblikah neofašizma in neonacizma pa je danes vzhodna Evropa. V pogledu nacionalizma morda najbolj izstopajo baltske države in predvsem Ukrajina. Litva je trenutno ena izmed najbolj zvestih zaveznic Ukrajine in se glasno zavzema za sankcije proti Rusiji. Zadnjih nekaj let tam ne praznujejo dneva zmage, saj pravijo, da 9. maja 1945 niso zmagali, ampak so bili okupirani.
“Menim, da smo v Ukrajini priče graditvi nacionalne identitete in v tem ne vidim toliko nacionalizma. Ker pa je tam vojna, so opazni tudi protiruski občutki. Mediji izrabljajo koncept nacionalizma v svoje namene. Ruski mediji predvsem svojim državljanom dogajanje v Ukrajini prikazujejo kot posledico vzpona nacizma, fašizma in tako upravičujejo uporabo sile v Ukrajini.” – Marius Ulozas, litovski politični komentator
Podobno kot v Litvi domoljubje razumejo tudi v Ukrajini, ki pa je seveda v neprimerno težjem položaju kot njene baltske sosede. V Ukrajini to, kar se je dogajalo v zadnjem letu in pol, razumejo kot oblikovanje enotne ukrajinske nacije, ki je potekalo pod zunanjim pritiskom Rusije in njenih interesov.
“Ukrajinski nacionalizem se je zmeraj končal pri geslih in poskusih najti svojo nišo, s teatraliziranimi javnimi prireditvami, shodi, z ognjem, trizobi, z rekonstrukcijo vojaških dogodkov za tiste, ki jim je to všeč.” – Andrej Kurkov, ukrajinski pisatelj
Zelo pomembno pa je tudi, kaj nam sporočajo mediji.
“Poudarjam, da moramo biti zelo previdni pri sklepanju glede nečesa, kar vidimo na televiziji in slišimo na radiu. Zelo velikokrat gre le za del informacijske vojne,” opozarja Marius Ulozas.
Nov model učbeniških skladov, s katerim želijo na ministrstvu zagotoviti njihov dolgoročni razvoj, je dvignil precej prahu predvsem pri založnikih. Ministrstvu očitajo, da so pravilnik sprejeli prepozno in da se do jeseni, ko bodo šole morale zagotoviti brezplačna učna gradiva za prvošolce, ne bodo uspeli pripraviti. Dolgoročno bodo ravnatelji morali sprejeti strategijo upravljanja z učbeniškimi skladi, starši pa se sprašujejo, ali bodo šole uspele uspešno krmariti med sredstvi, ki jih imajo na voljo ter količino in kakovostjo učbenikov, ki jih bodo zahtevali od osnovnošolcev.
“Želim, da se me spominjajo kot Schröderja, ne pa da vladam 10 let!” To je na poslovilni novinarski konferenci med drugim izjavil Aleksandar Vučić, srbski premier, ki bo na zadnji majski dan postal predsednik države. Vučić je s svojim načinom vladanja izzval množične proteste, ki so v zadnjem času povsem zamrli, a nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi, visoko brezposelnostjo in nizkimi demokratičnimi standardi ostaja. Vladajoča politika pa je samozavestna, poudarja izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v EU in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države? V Srbiji je preverjal Luka Hvalc.
Izsiljevalski hekerski programi, kot smo jim bili priča minuli teden, so le del možnih nevarnosti, ki pretijo varnosti naših podatkov. Zlonamerni programi lahko onemogočijo izplačevanje socialnih transferjev, izbrišejo vse ocene iz e-redovalnice, uničijo vso zdravstveno dokumentacijo in e-recepte, preprogramirajo vodne, transportne, električne ali energetske sisteme in tako povzročijo kaos in morda celo smrt. Zakaj javne ustanove težko ščitijo sisteme in posledično naše osebne podatke, bodo razmišljali gostje v Vročem mikrofonu na Valu 202: iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, dr. Boštjan Kežmah, tudi sodni izvedenec in preizkušeni revizor informacijskih sistemov, vodja vladnega urada za varovanje tajnih podatkov Dobran Božič, vodja odzivnega centra SI-Cert Gorazd Božič, strokovnjakinja za javna naročila Milena Basta Trtnik, Dalibor Cerar iz Kabi d.o.o., namestnica generalnega direktorja Direktorata za informatiko Polona Kobal in Domen Božeglav s Kabineta ministra za javno upravo.
Predsedniške volitve v svetovnih okvirih postajajo tekma z nepredvidljivim rezultatom. Iščemo prototip predsedniškega zmagovalca. Tudi slovenskega. Sogovornika: dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede, strokovnjak za odnose z javnostmi, Andraž Zorko (Valicon), raziskovalec javnega mnenja.
Urejeni odnosi med sodelavci bistveno pripomorejo k uspešnosti organizacije. Toda v zadnjem času pogosto ugotavljamo, da so odnosi v kolektivih porazni. Slabi odnosi lahko privedejo do odpovedi koncerta ali pa do smrti pacienta. Kdo je odgovoren za primerno komuniciranje in urejanje razmer v kolektivu? Kako naj bi reševali konflikte na delovnem mestu? Anja Hlača Ferjančič se je o tem pogovarjala s psihologom, imago terapevtom in mediatorjem Rudijem Tavčarjem.
Če rečemo etično novinarstvo, je približno tako, kot bi dejali mokra voda. Novinarstvo brez etike ni novinarstvo! Zakaj potem v medijih vidimo, beremo in slišimo toliko neetičnega? Odgovor smo iskali v torkovem Vročem mikrofonu. Gosta sta bila Jernej Rovšek in dr. Marko Milosavljevič.
Vsi trgovci so odkrili nacionalno zgodbo. Zakaj je poudarjanje, da je izdelek ali pridelek slovenski v oglasih (ne)smiselno? Koga nagovarja takšno oglaševanje, zakaj ostaja precej banalno, na ravni čokolade in zelenjave? Kaj dobrega lahko prinese prebujeno slovenstvo v oglasih?
Slovensko podnebje je že za skoraj 2 °C toplejše, kot je bilo sredi minulega stoletja. Ratificirali smo Pariški sporazum, kar pa ne bo ustavilo nadaljnjega ogrevanja. Klimatologi predvidevajo, da lahko ob nadaljnjem globalnem dvigu temperature za 2 °C v Sloveniji pričakujemo dvig za 4 °C. Cilji Pariškega sporazuma zahtevajo takojšnje ukrepanje. Kako se izviti iz oklepa fosilne industrije in spodbuditi samooskrbo z obnovljivimi viri energije?
Vesna Györkös Žnidar svoje nastope v medijih namensko omejuje, ker je prepričana, da mora notranji minister nastopati sporočilno. Torkov Vroči mikrofon z ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar o policiji in njenih pooblastilih, o slovenski in evropski migracijski politiki, človekovih pravicah, ograjah …
Poraba javnega denarja bi bila lahko bolj premišljena. Javnemu mnenju o preplačanih storitvah, previsokih zaslužkih javnih uslužbencev, nesmotrni porabi v občinah in težavah pri črpanju evropskih sredstev pritrjujejo tudi revizije računskega sodišča. Ali porabniki javnega denarja nimajo dovolj znanja, so predpisi preveč zapleteni, vodi nekatere pohlep ali polnjenje žepov političnih prijateljev? Na vprašanja je v Vročem mikrofonu odgovarjal Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča.
Ženske so na splošno bolj izobražene od moških. Kljub temu zaslužijo manj kot moški in so bolj izpostavljene tveganju revščine. Ob tem so vse pogostejši napadi na temeljne pravice žensk in poskusi retradicionalizacije družbe. Kako se upreti tem napadom, govorimo s sociologinjo dr. Milico Antić Gaber.
Pogovor z Marjanom Mačkoškom, predsednikom GZS o ugledu slovenskega gospodarstva, aktualnih razmerah in ključnih temah, ki bodo gospodarstvenike zaposlovale v 2017.
Prejšnji teden je Državni zbor sprejel predlagane spremembe Zakona o občinskem redarstvu – to je bilo po 10 letih od prvega krovnega zakona nujno, saj se je v tem obdobju spremenili številni zakoni in predpisi, ki vplivajo tudi na delovanje redarske službe. Redarji so v teh 10 letih dobivali nove in nove zadolžitve in pooblastila - sprva komunalni nadzorniki so začeli urejati mirujoči promet, pred leti so dobili dodatne zadolžitve pri tekočem prometu in prometnih prekrških, zadolžitve s področja javnega reda in miru in tako naprej. V novem zakonu o občinskem redarstvu se med drugim spreminjajo pogoji za uporabo telesne sile in plinskega razpršilca, spreminja se način ugotavljanja identitete, uvaja vodenje evidence o uporabi prisilnih sredstev in podobno, zaradi česar mnogi ugotavljajo, da občinski redarji postajajo nekakšni občinski ali mestni policisti.
Agencije za zaposlovanje posredujejo svoje delavce podjetjem, ki zaradi povečanega obsega dela začasno potrebujejo dodatno delovno silo. V Sloveniji je 109 agencij, ki zagotavljajo delo 20 tisoč delavcem. Kako delujejo agencije, kakšna je in bo njihova vloga na trgu dela, katere dileme, slabosti in kršitve se še vedno pojavljajo?
Zdi se, da v Evropi ne delujejo več niti procesi, ki so doslej na videz delovali same od sebe. Začeli smo se prepirati o tem, kdo bolj ignorira evropska pravila, podpisane mednarodne konvencije, sporazume in sodišča, hkrati pa države EU iščejo pravne podlage, kako ta ista pravila obiti ali si jih vsaj ugodno prilagoditi. V kar nekaj tovrstnih postopkov se je v zadnjem času zapletla tudi Slovenija, naj gre za ignoriranje opozoril Sveta Evrope glede Zakona o tujcih, spor s Komisijo in Hrvaško glede terana, do zapletov s prodajo Cimosa in NLB. Govori Dragan Barbutovski.
Kako učinkovit je nadzor nad delodajalci, ki kršijo delavske pravice? O tem sta v Vročem mikrofonu govorili glavna inšpektorica za delo, predstavnica Finančne uprave in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Življenje več kot 180 bolnikov je odvisno od pravočasne presaditve organa, ki jim lahko reši življenje. Približno 10 bolnikov vsako leto tega trenutka ne dočaka, tudi zato, ker se za darovanje v času življenje uradno izreče premalo ljudi ali pa takega odvzema ne dovolijo svojci.
Z evropskimi poslanci iz Slovenije o pozitivnih dosežkih mandata in izzivih, ki jih čakajo do konca leta 2019
Tanja Starič in Tomaž Celestina, naša radijska kolega z aktualno politične redakcije sta nam pomagala prečesati leto 2016 – s škiljenjem tudi v 2017.
Pred koncem leta so nas razveselili odlični rezultati slovenskih šolarjev na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti v mednarodnih raziskavah znanja TIMSS in PISA. Zlasti je razveseljiv njihov napredek na področju bralne pismenosti, saj je bila ta pismenost v prejšnjih dveh raziskavah PISA 2009 in 2012 prepoznana kot šibkejše področje znanja in spretnosti naših šolarjev.
Neveljaven email naslov