Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Neofašizem in neonacizem

02.06.2015

Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij. Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?

"Nacističnost" nacizma in "fašističnost" fašizma v 21. stoletju

Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij.

Tako smo bili v Gorici nedavno priče neofašističnemu pohodu, nekateri se ob pogledu na zborovanja Pegide v Nemčiji zdrznejo ob misli na izročila tretjega rajha, v Rusiji pa je videti, kot da se je druga svetovna vojna končala včeraj. Nov boj proti fašizmu naj bi potekal v Ukrajini.

“O tem, kaj je fašizem ali nacizem, se veliko pogovarjamo, vemo pa pravzaprav zelo malo!” – dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja

Na to je opozorila tudi docentka dr. Maruša Pušnik s Fakultete za družbene vede: “V naših raziskavah smo veliko preučevali, koliko  otroci pravzaprav vedo o zgodovini, denimo, kaj je sploh antisemitizem bil. Ugotovili smo recimo to, da polovica gimnazijcev ni vedela, kaj je to holokavst.

Kako pa se z neonacizmom in nacionalizmom spopadajo v Nemčiji, ki jo je zgodovina s tem najbolj zaznamovala?

Večji izziv o razmišljanju o pojavnih oblikah neofašizma in neonacizma pa je danes vzhodna Evropa. V pogledu nacionalizma morda najbolj izstopajo baltske države in predvsem Ukrajina. Litva je trenutno ena izmed najbolj zvestih zaveznic Ukrajine in se glasno zavzema za sankcije proti Rusiji. Zadnjih nekaj let tam ne praznujejo dneva zmage, saj pravijo, da 9. maja 1945 niso zmagali, ampak so bili okupirani.

“Menim, da smo v Ukrajini priče graditvi nacionalne identitete in v tem ne vidim toliko nacionalizma. Ker pa je tam vojna, so opazni tudi protiruski občutki. Mediji izrabljajo koncept nacionalizma v svoje namene. Ruski mediji predvsem svojim državljanom dogajanje v Ukrajini prikazujejo kot posledico vzpona nacizma, fašizma in tako upravičujejo uporabo sile v Ukrajini.” – Marius Ulozas, litovski politični komentator

Podobno kot v Litvi domoljubje razumejo tudi v Ukrajini, ki pa je seveda v neprimerno težjem položaju kot njene baltske sosede. V Ukrajini to, kar se je dogajalo v zadnjem letu in pol, razumejo kot oblikovanje enotne ukrajinske nacije, ki je potekalo pod zunanjim pritiskom Rusije in njenih interesov.

“Ukrajinski nacionalizem se je zmeraj končal pri geslih in poskusih najti svojo nišo, s teatraliziranimi javnimi prireditvami, shodi, z ognjem, trizobi, z rekonstrukcijo vojaških dogodkov za tiste, ki jim je to všeč.” – Andrej Kurkov, ukrajinski pisatelj

Zelo pomembno pa je tudi, kaj nam sporočajo mediji.

Poudarjam, da moramo biti zelo previdni pri sklepanju glede nečesa, kar vidimo na televiziji in slišimo na radiu. Zelo velikokrat gre le za del informacijske vojne,” opozarja Marius Ulozas.

 


Vroči mikrofon

1260 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Neofašizem in neonacizem

02.06.2015

Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij. Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?

"Nacističnost" nacizma in "fašističnost" fašizma v 21. stoletju

Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij.

Tako smo bili v Gorici nedavno priče neofašističnemu pohodu, nekateri se ob pogledu na zborovanja Pegide v Nemčiji zdrznejo ob misli na izročila tretjega rajha, v Rusiji pa je videti, kot da se je druga svetovna vojna končala včeraj. Nov boj proti fašizmu naj bi potekal v Ukrajini.

“O tem, kaj je fašizem ali nacizem, se veliko pogovarjamo, vemo pa pravzaprav zelo malo!” – dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja

Na to je opozorila tudi docentka dr. Maruša Pušnik s Fakultete za družbene vede: “V naših raziskavah smo veliko preučevali, koliko  otroci pravzaprav vedo o zgodovini, denimo, kaj je sploh antisemitizem bil. Ugotovili smo recimo to, da polovica gimnazijcev ni vedela, kaj je to holokavst.

Kako pa se z neonacizmom in nacionalizmom spopadajo v Nemčiji, ki jo je zgodovina s tem najbolj zaznamovala?

Večji izziv o razmišljanju o pojavnih oblikah neofašizma in neonacizma pa je danes vzhodna Evropa. V pogledu nacionalizma morda najbolj izstopajo baltske države in predvsem Ukrajina. Litva je trenutno ena izmed najbolj zvestih zaveznic Ukrajine in se glasno zavzema za sankcije proti Rusiji. Zadnjih nekaj let tam ne praznujejo dneva zmage, saj pravijo, da 9. maja 1945 niso zmagali, ampak so bili okupirani.

“Menim, da smo v Ukrajini priče graditvi nacionalne identitete in v tem ne vidim toliko nacionalizma. Ker pa je tam vojna, so opazni tudi protiruski občutki. Mediji izrabljajo koncept nacionalizma v svoje namene. Ruski mediji predvsem svojim državljanom dogajanje v Ukrajini prikazujejo kot posledico vzpona nacizma, fašizma in tako upravičujejo uporabo sile v Ukrajini.” – Marius Ulozas, litovski politični komentator

Podobno kot v Litvi domoljubje razumejo tudi v Ukrajini, ki pa je seveda v neprimerno težjem položaju kot njene baltske sosede. V Ukrajini to, kar se je dogajalo v zadnjem letu in pol, razumejo kot oblikovanje enotne ukrajinske nacije, ki je potekalo pod zunanjim pritiskom Rusije in njenih interesov.

“Ukrajinski nacionalizem se je zmeraj končal pri geslih in poskusih najti svojo nišo, s teatraliziranimi javnimi prireditvami, shodi, z ognjem, trizobi, z rekonstrukcijo vojaških dogodkov za tiste, ki jim je to všeč.” – Andrej Kurkov, ukrajinski pisatelj

Zelo pomembno pa je tudi, kaj nam sporočajo mediji.

Poudarjam, da moramo biti zelo previdni pri sklepanju glede nečesa, kar vidimo na televiziji in slišimo na radiu. Zelo velikokrat gre le za del informacijske vojne,” opozarja Marius Ulozas.

 


10.04.2018

Reka Mura in elektrarne

Način življenja tudi v Sloveniji povzroča nenehno zviševanje porabe električne energije, programi za varovanje okolja pa tako kot od drugih v svetu tudi od nas zahtevajo zagotavljanje večjega deleža iz obnovljivih virov energije. Da ne bi v brezglavem sledenju slednjemu s hidroelektrarnami uničili še edine prostotekoče reke pri nas, so mnoge nevladne organizacije in posamezniki spet močno dvignili glas v bran reki Muri.


03.04.2018

Veliki strahovi Evropske unije glede katalonske krize

V Kataloniji se več kot pol leta po referendumu o neodvisnosti politična kriza le še zaostruje. Spor med centralnimi španskimi in regionalnimi katalonskimi oblastmi je dosegel novo najnižjo točko z aretacijami katalonskih politikov, ki podpirajo neodvisnost, tudi nekdanji katalonski voditelj Charles Puigdemont ostaja v priporu v Nemčiji. Prve nasilne proteste in odziv Evropske unije na politično krizo, ki ji ni videti konca, bomo v Vročem mikrofonu ob 12.00 analizirali z novinarjem katalonskega radia Joanom Botto, pisateljico in prevajalko Simono Škrabec, ki živi v Barceloni, in dr. Mitjem Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja.


20.03.2018

Iz kozarca v blagajne športnih klubov?

Preverjamo, kakšni so po devetih mesecih učinki novele, ki naj bi pripomogla k povečanju financiranja športnih organizacij


13.03.2018

ITF – 20 let reševanja življenj

Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.


06.03.2018

RTV smo vsi: krepimo zavezništvo z javnostjo

Če pride do napake zaposlenega na RTV Slovenija, je to potrebno priznati in nositi posledice


27.02.2018

V zapor ne pripeljejo samo morilcev

Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.


20.02.2018

Starejši na trgu dela ali “brez starcev ni udarcev”

Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?


06.02.2018

Model "lex Magna" za vse?

Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali


30.01.2018

Kako najti ključne ljudi za ključna delovna mesta

Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.


23.01.2018

Ženske so bolj izobražene, a manj plačane

Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?


17.01.2018

Lezbos - Na robu Evrope

Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov. Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate. Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria. Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.


09.01.2018

Poplava dimnikarskih družb skrbi za kaos

V Sloveniji je več kot 120 dimnikarskih družb, ki pa ne delujejo na vseh območjih. Pri izbiri dimnikarja je zato treba biti previden


26.12.2017

Slovenija: blizu in hkrati daleč?

Akademsko se udejstvuje na prestižnih univerzah v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, toda na Slovenijo gleda od blizu. Predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS mag. Igor CesArec bo razkril, kaj si ambiciozni posamezniki lahko obetajo v prihodnje in kaj lahko družba pridobi, če se bodo uspešni Slovenci iz tujine vrnili "domov".


19.12.2017

Ko imajo otroci čas, ga imajo tudi spletni kriminalci

Splet pogosto deluje kot vmesnik, zaradi česar otroci še lažje postanejo žrtve spolnih zlorab


12.12.2017

V čistejšem zraku bi živeli do dve leti dlje

Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje


05.12.2017

Nakupovanje kakovostne hrane je zahteven proces

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov


28.11.2017

Agresivno nad javna naročila v zdravstvu

Računsko sodišče v vrtincu porabe javnega denarja


21.11.2017

Zarošeno vetrobransko steklo ali meglen pogled zaradi alkohola?

Vsem ukrepom navkljub alkohol še zmeraj botruje tretjini nesreč s smrtnim izidom pri nas. Smo preveč sprijaznili s tem, da smo »mokra kultura« in se pri nas pač pije, da se tukaj ne da veliko narediti? Se tudi zato morda z različnimi akcijami preveč osredotočamo le na gašenje najhujših posledic, tudi pri varnosti v prometu? Kakšni ukrepi so delovali v tujini, zakaj akcije vnaprejšnjega zagotavljanja treznega prevoza pijanim morda niso dobra rešitev in ali bi znova veljalo premisliti o zahtevi za 0,0 promila tudi v zakonski rešitvi?


14.11.2017

Trinajsta plača, v dobrem in slabem smo v istem čolnu

Božičnica, trinajsta plača, letna nagrada in regres so učinkovite sestavine recepta za motivacijo zaposlenih


07.11.2017

Slovenska vina: hit ali mit?

Vinarji v Sloveniji si prizadevajo, da se Slovenija utrdi na svetovnem vinskem zemljevidu in da vina pridejo v hladilnike restavracij in trgovin


Stran 23 od 63
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov