Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij.
Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?
"Nacističnost" nacizma in "fašističnost" fašizma v 21. stoletju
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij.
Tako smo bili v Gorici nedavno priče neofašističnemu pohodu, nekateri se ob pogledu na zborovanja Pegide v Nemčiji zdrznejo ob misli na izročila tretjega rajha, v Rusiji pa je videti, kot da se je druga svetovna vojna končala včeraj. Nov boj proti fašizmu naj bi potekal v Ukrajini.
“O tem, kaj je fašizem ali nacizem, se veliko pogovarjamo, vemo pa pravzaprav zelo malo!” – dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja
Na to je opozorila tudi docentka dr. Maruša Pušnik s Fakultete za družbene vede: “V naših raziskavah smo veliko preučevali, koliko otroci pravzaprav vedo o zgodovini, denimo, kaj je sploh antisemitizem bil. Ugotovili smo recimo to, da polovica gimnazijcev ni vedela, kaj je to holokavst.”
Kako pa se z neonacizmom in nacionalizmom spopadajo v Nemčiji, ki jo je zgodovina s tem najbolj zaznamovala?
Večji izziv o razmišljanju o pojavnih oblikah neofašizma in neonacizma pa je danes vzhodna Evropa. V pogledu nacionalizma morda najbolj izstopajo baltske države in predvsem Ukrajina. Litva je trenutno ena izmed najbolj zvestih zaveznic Ukrajine in se glasno zavzema za sankcije proti Rusiji. Zadnjih nekaj let tam ne praznujejo dneva zmage, saj pravijo, da 9. maja 1945 niso zmagali, ampak so bili okupirani.
“Menim, da smo v Ukrajini priče graditvi nacionalne identitete in v tem ne vidim toliko nacionalizma. Ker pa je tam vojna, so opazni tudi protiruski občutki. Mediji izrabljajo koncept nacionalizma v svoje namene. Ruski mediji predvsem svojim državljanom dogajanje v Ukrajini prikazujejo kot posledico vzpona nacizma, fašizma in tako upravičujejo uporabo sile v Ukrajini.” – Marius Ulozas, litovski politični komentator
Podobno kot v Litvi domoljubje razumejo tudi v Ukrajini, ki pa je seveda v neprimerno težjem položaju kot njene baltske sosede. V Ukrajini to, kar se je dogajalo v zadnjem letu in pol, razumejo kot oblikovanje enotne ukrajinske nacije, ki je potekalo pod zunanjim pritiskom Rusije in njenih interesov.
“Ukrajinski nacionalizem se je zmeraj končal pri geslih in poskusih najti svojo nišo, s teatraliziranimi javnimi prireditvami, shodi, z ognjem, trizobi, z rekonstrukcijo vojaških dogodkov za tiste, ki jim je to všeč.” – Andrej Kurkov, ukrajinski pisatelj
Zelo pomembno pa je tudi, kaj nam sporočajo mediji.
“Poudarjam, da moramo biti zelo previdni pri sklepanju glede nečesa, kar vidimo na televiziji in slišimo na radiu. Zelo velikokrat gre le za del informacijske vojne,” opozarja Marius Ulozas.
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij.
Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?
"Nacističnost" nacizma in "fašističnost" fašizma v 21. stoletju
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij.
Tako smo bili v Gorici nedavno priče neofašističnemu pohodu, nekateri se ob pogledu na zborovanja Pegide v Nemčiji zdrznejo ob misli na izročila tretjega rajha, v Rusiji pa je videti, kot da se je druga svetovna vojna končala včeraj. Nov boj proti fašizmu naj bi potekal v Ukrajini.
“O tem, kaj je fašizem ali nacizem, se veliko pogovarjamo, vemo pa pravzaprav zelo malo!” – dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja
Na to je opozorila tudi docentka dr. Maruša Pušnik s Fakultete za družbene vede: “V naših raziskavah smo veliko preučevali, koliko otroci pravzaprav vedo o zgodovini, denimo, kaj je sploh antisemitizem bil. Ugotovili smo recimo to, da polovica gimnazijcev ni vedela, kaj je to holokavst.”
Kako pa se z neonacizmom in nacionalizmom spopadajo v Nemčiji, ki jo je zgodovina s tem najbolj zaznamovala?
Večji izziv o razmišljanju o pojavnih oblikah neofašizma in neonacizma pa je danes vzhodna Evropa. V pogledu nacionalizma morda najbolj izstopajo baltske države in predvsem Ukrajina. Litva je trenutno ena izmed najbolj zvestih zaveznic Ukrajine in se glasno zavzema za sankcije proti Rusiji. Zadnjih nekaj let tam ne praznujejo dneva zmage, saj pravijo, da 9. maja 1945 niso zmagali, ampak so bili okupirani.
“Menim, da smo v Ukrajini priče graditvi nacionalne identitete in v tem ne vidim toliko nacionalizma. Ker pa je tam vojna, so opazni tudi protiruski občutki. Mediji izrabljajo koncept nacionalizma v svoje namene. Ruski mediji predvsem svojim državljanom dogajanje v Ukrajini prikazujejo kot posledico vzpona nacizma, fašizma in tako upravičujejo uporabo sile v Ukrajini.” – Marius Ulozas, litovski politični komentator
Podobno kot v Litvi domoljubje razumejo tudi v Ukrajini, ki pa je seveda v neprimerno težjem položaju kot njene baltske sosede. V Ukrajini to, kar se je dogajalo v zadnjem letu in pol, razumejo kot oblikovanje enotne ukrajinske nacije, ki je potekalo pod zunanjim pritiskom Rusije in njenih interesov.
“Ukrajinski nacionalizem se je zmeraj končal pri geslih in poskusih najti svojo nišo, s teatraliziranimi javnimi prireditvami, shodi, z ognjem, trizobi, z rekonstrukcijo vojaških dogodkov za tiste, ki jim je to všeč.” – Andrej Kurkov, ukrajinski pisatelj
Zelo pomembno pa je tudi, kaj nam sporočajo mediji.
“Poudarjam, da moramo biti zelo previdni pri sklepanju glede nečesa, kar vidimo na televiziji in slišimo na radiu. Zelo velikokrat gre le za del informacijske vojne,” opozarja Marius Ulozas.
Britanci so se odločili, da ne bodo ostali. Toda kam dejansko gre Velika Britanija? In kako ji lahko potovanje na svoje olajša ali oteži EU? Kaj če ima prav profesor James D. Morow z Univerze Michigan? “Ne pravim, da je to najboljša stvar, ki se je zgodila EU, ampak da bi lahko bila najboljša stvar. Odvisno od tega, kako se bodo odzvali evropski voditelji.”
To poletje, še bolj pa jesen bo zaznamovala strokovna in politična razprava o še širšem odpiranju vrat tujemu jeziku kot učnemu jeziku na naših univerzah. V državnem zboru je novela zakona o visokem šolstvu s predlogom rektorske konference, da bi visokošolski zavod lahko posamezen študijski program v celoti izvedel v tujem jeziku. Predvidena je varovalka, da je to možno, če fakulteta primerljiv študijski program izvaja tudi v slovenščini. Poučevanje v tujem jeziku na naših univerzah je predvideno tudi v primerih skupnih študijskih programov s tujimi univerzami ali pa na študijskih primerih, ki bi jih slovenski visokošolski zavodi izvajali v tujini. Slavistično društvo je pripravilo peticijo z naslovom Za vsestranski razvoj slovenskega jezika, ki jo je na spletu podpisalo približno 8 tisoč posameznikov. V njej protestirajo proti zapostavljanju materinščine v visokem šolstvu. Zagovorniki odpiranja vrat poučevanju v tujem jeziku na naših univerzah pa odgovarjajo, da bo predlog omogočil univerzam bolj življenjsko kombiniranje pouka, predvsem pa utrjevanje slovenskega jezika in kulture skozi soočanje z drugimi jeziki in kulturami znotraj univerzitetnega prostora. Svoje poglede na temo sta predstavila rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik in profesorica dr. Milena Mileva Blažić.
Ker Slovenci radi in veliko potujemo, bomo pred začetkom turistične sezone preverili, kateri je prvi korak, če v tujini zaidemo v težave. Čeprav se je še doma priporočljivo poučiti o navadah in razmerah v izbrani državi, pa vedno lahko naletimo na probleme in problematične ljudi. Kaj storiti, če ostanete brez osebnih dokumentov, mimogrede to se našim popotnikom največkrat zgodi v Barceloni, in kaj, če nas v tujini priprejo? Nekaj popotniških nasvetov in konzularnih priporočil delimo v torkovem Vročem mikrofonu.
Čeprav so v mestni občini Ljubljana še prejšnji teden napovedali, da bodo bagre na območje nekdanje tovarne Rog poslali 14. junija, se je to zgodilo že v noči na ta ponedeljek. Pri tem so varnostniki uporabili tudi silo. Kakšna je torej prihodnost Roga? V oddajo smo povabili tako predstavnika mestne občine kot socialnega centra Rog. Slišali boste tudi pretepenega kamnoseka, ki ima v Rogu atelje in je zaradi davljenja varnostnika moral poiskati pomoč na urgenci in prosilce za azil, ki so v socialnem centru Rog obiskovali tečaj slovenščine.
Več kot 20 tisoč ljudi je več let prostovoljno vplačevalo v obvezno pokojninsko zavarovanje. Verjeli so, da se bodo lahko prej upokojili. Šlo je za socialno najšibkejše, ki so jim vplačevanje svetovali celo na Zavodu za zaposlovanje. A sprejet je bil nov pokojninski zakon in zdaj je presodilo še ustavno sodišče – z vplačili ne bo nič. Sindikati, ki so glasni v imenu oškodovancev, se ne morejo sprijazniti z razsodbo ustavnega sodišča. Opozarjajo na socialne posledice te odločitve in sporočilo, ki ga daje ljudem. Kdo ima prav in kaj zdaj?
Politika v šolski prostor vstopa na različne načine, največkrat prek svetov šol in z imenovanjem ravnateljev, zelo neposredno pa takrat, ko politiki v soju žarometov obiskujejo šole ob najrazličnejših priložnostih. Vroči mikrofon o politiki in politikih, ki vstopajo v šole, o razlogih, merilih in selekciji, o avtonomiji šol, o učiteljih, ravnateljih, predvsem pa o učencih in dijakih, ki jih je treba varovati pred politizacijo.
Po skoraj dveh mesecih od sklenitve dogovora med Evropsko unijo in Turčijo o ustavitvi nelegalnih prihodov beguncev na grške otoke, se še vedno v medijih pojavljajo provokativne izjave tako turške kot evropske strani, kot da dogovor ne bi bil sprejet. V Vročem mikrofonu tudi o tem, kakšno je trenutno stanje dogovora. Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem Direktorata za zadeve EU pri Ministrstvu za zunanje zadeve mag. Davidom Brozino.
Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?
Prostitucija je v družbi prisotna bolj, kot si predstavljamo. Kot nam je povedala nekdanja spolna delavka, so stranke pogosto ljudje, ki imajo družine. Po ocenah statističnega urada Slovenci za spolne delavke in delavce letno namenijo več kot 70 milijonov evrov. Razmerje med ljudmi, ki delajo v spolni industriji pri nas, je primerljivo s številom spolnih delavk in delavcev na Nizozemskem. Ali spolna asistenca ni spolno delo? Je prišel čas, da si pred realnostjo spolnega dela prenehamo zakrivati oči?
Nuklearna elektrarna Krško ne izpolnjuje varnostnih posodobitev, ki so bile na podlagi stresnih testov po jedrski nesreči v Fukušimi predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu. Številne predvidene nadgradnje je Slovenija namreč preložila za več let, opozarja strokovnjak za jedrsko energijo v organizaciji Greenpeace Jan Haverkamp.
Že veste, koliko boste stari, ko se boste upokojili in koliko delovne dobe bo za vami? Kaj pa višina pokojnine? Boste lahko živeli ali samo preživeli svojo jesen? Kaj torej prinaša prihodnja pokojninska reforma? Vladne predloge lahko poiščete v Beli knjigi. Kakšni so? Odgovori v Vročem mikrofonu.
“Zato, ker so davki za revne” – tudi tak je lahko odgovor na vprašanje, zakaj ustanoviti podjetje v davčni oazi? O optimizaciji prihodkov, skrivanju in odkrivanju lastnikov, pranju denarja in idealnih okoliščinah, ko bi v javne blagajne pošteno prispevali vsi – v Vročem mikrofonu.
Poplave so vzorčni primer reševanja težav v Sloveniji. Voda pride in voda gre. Škoda je ogromna, ljudje trpijo, politiki obljubljajo sredstva in rešitve. Čas mineva, zgodi se nič. In voda spet pride in spet gre. Od potrebnih in obljubljenih minimalnih 25 milijonov evrov za samo najbolj nujna vzdrževalna dela na vodotokih, ki ob običajni količini padavin zagotavljajo minimalno poplavno varnost, jih je država zagotovila 8, dala pa dejansko 1 milijon evrov in pol. Kar je le 6 % od minimalnega zneska, ki omogoča redno letno vzdrževanje vodotokov. Koncesionarji se držijo za glavo in po nekaj mesecih proračunskega leta ne vedo, kako naj izpolnijo pogodbene obveznosti, župani so besni in iz občinskega proračuna plačujejo tisto, kar bi morala narediti država, ljudi na ogroženih območjih pa je strah spomladanskih padavin.
30 let po Černobilu in 5 let po Fukušimi so posledice jedrskih nesreč še vedno močno prisotne. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo na kontaminiranost prizadetih območij in neodgovorno politiko držav. Teroristična nevarnost je zagotovo nov vidik pri zagotavljanju jedrske varnosti. Je morda to poleg katastrofalnih posledic sicer redkih nesreč dovolj velik razlog za ukinitev jedrske energije in prehod na bolj varne, obnovljive vire? Imamo v Sloveniji sploh realne alternative, lahko elektrarno v Krškem res nadomestimo z vetrno, sončno, vodno … energijo? O jedrski energiji med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom tako globalno kot v Sloveniji, razpravljamo z mag. Nino Štros (Greenpeace Slovenija) in dr. Leonom Cizljem (Odsek za reaktorsko tehniko IJS). Gosta sta tudi novinar Radia Slovenija Peter Močnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Černobila, in dr. Maja Veselič, ki je pred časom na Japonskem raziskovala tamkajšnjo družbo po nesreči v Fukušimi.
O delu Državnega sveta slišimo največ takrat, ko se svetniki odločijo za odložilni veto. Čeprav je v večini teh primerov sporen del zakona ali samo en člen, lahko zavrnejo le zakon v celoti. Državni zbor potem o zakonu ponovno glasuje.
Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.
Balkanska migrantska pot se zapira. "Zaprtje balkanske poti za Slovenijo pomeni tudi razbremenitev, lažje se bomo posvetili relokaciji," je v pogovoru za Val 202 povedal Boštjan Šefic, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Kako evropsko zapiranje vrat doživljajo ljudje, ki bežijo pred bombami in mučenjem? Ob 8. marcu so spregovorile tudi prevečkrat preslišane zavrnjene migrantke.
Pogovarjali smo se o prihodnosti slovenske klubske košarke: ali bo ta v evropski ali vaški konkurenci? Ob prenavljanju evropskih tekmovanj je vse manj prostora za naša moštva. Slovenski klubi se tudi v regionalnem tekmovanju uvrščajo pri dnu. V domačih ligah pa moštva z bogato zgodovino izgubljajo svoj primat v boju z manjšimi klubi. Gostje so bili predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, direktor Uniona Olimpija Matevž Zupančič ter dolgoletni član vodstva evrolige Radovan Lorbek.
Begunski krizi še ni videti konca. Avstrija zapira svoje meje, posledično so ji sledile tudi druge države na balkanski begunski poti, kjer je že zdaj ujetih več tisoč ljudi. Ali še lahko pričakujemo skupen evropski odgovor na begunsko problematiko? Kako bodo breme beguncev zdržale zahodno-balkanske države? Ali bo Turčija spoštovala dogovor z Unijo in zadržala prebežnike na svojih tleh?
Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?
Neveljaven email naslov