Če na fakulteti sredi julija zavlada vrvež, če na hodnikih slišimo najrazličnejše jezike, v predavalnicah pa začutimo kombinacijo sproščenega, prijateljskega ozračja in študijske vneme, so to prva prepoznavna znamenja poletne šole. Kako je poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi, stičišče vzhoda in zahoda, pomemben akademski, gospodarski, kulturni, družbeni in družabni dogodek? Ob dvanajstih na ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani je postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi

Na ekonomski fakulteti (EF) v Ljubljani se je začela že dvajseta poletna šola, ki se je udeležuje 422 študentk in študentov iz 37 držav. Prva poletna šola leta 2000 je bila začetek odpiranja ljubljanske ekonomske fakultete svetu, zamišljena pa je bila kot stičišče vzhoda in zahoda. Leta 2000 je bilo 34 udeležencev, ki so bili večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije.

Začetki poletne šole in generacija 2000

Dr. Mojmir Mrak, profesor na EF v Ljubljani, je februarja 2000 v idejni zasnovi poletne šole zapisal, da je treba šolo organizirati prav leta 2000, ker bi bilo leto kasneje že prepozno.

“Poletna šola je bila prvi sistematični poskus procesa internacionalizacije, fakulteta je danes polno internacionalizirana, ta šola je ostala eden izmed zelo pomembnih gradnikov tega.” 

Darija Smiljanić in Amil Kamenica iz Bosne in Hercegovine ter dr. Ljubica Knežević Cvelbar so se pred dvajsetimi leti udeležili prve poletne šole na ekonomski fakulteti. Ko je Darja Smiljanič videla oglas za poletno šolo v Ljubljani, se je odločila, da bo razširila svoja obzorja, čeprav takrat ni bilo enostavno oditi iz Bosne v Ljubljano, bil je čas po vojni, potrebovala je vizo, pa tudi njene starše je zelo skrbelo …

“Ni nam manjkalo poguma in to je rodilo dobre rezultate.”

Amil Kamenica iz Sarajeva kar ne more verjeti, v kaj se je razvila poletna šola, začelo se je s 34 študenti, zdaj pa jih je več kot štiristo z vsega sveta. Na otvoritvi poletne šole, ki je bila hkrati tudi sproščena in prisrčna slovesnost ob dvajseti obletnici, je letošnjim udeležencem svetoval, naj med poletno šolo razširijo mrežo poznanstev, naj spoznavajo druge kulture, ker s tem lahko veliko pridobijo.

Pa tudi zabavajo naj se, jim priporoča Amil, ki se spominja, da je leta 2000 številne skrbelo, kako se bodo razumeli udeleženke in udeleženci prve generacije, saj je bil to čas konfliktov po razpadu države in po vojnah na Balkanu. Oni pa so se odlično razumeli, veliko so se družili in še zdaj ohranjajo prijateljske stike, je povedal Amil. Darija Smiljanič zdaj živi v Avstriji in dela v bančništvu, Amil Kamenica je ostal v Sarajevu, je svetovalec v finančnem sektorju.

Dr. Ljubica Knežević Cvelbar je bila tudi na prvi poletni šoli. Prišla je iz Črne gore. Študentom letošnje poletne šole je razkrila, da so leta 2000 obiskali Bled in takrat je na blejskem otoku pozvonila in si zaželela, da bi ostala v Sloveniji. Želja se ji je uresničila, zdaj je profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani:

“Delam na eni najboljših ekonomskih fakultet na svetu, živim v najlepšem mestu na svetu, v Ljubljani, in v najčistejši deželi na svetu, v Sloveniji. Danes je svet globalna vas, takrat pa smo morali iskati priložnosti. Če se je priložnost pojavila, si jo zgrabil.”

Tkanje vseživljenjskih vezi

“Tudi za predavatelje je sodelovanje na mednarodni poletni šoli odlična priložnost,” pravi dr. Alison Pearce z Univerze Northumbria v Newcastlu, ki poučuje mednarodni marketing. Že šest let sodeluje s poletno šolo ekonomske fakultete v Ljubljani. Nad fakulteto je navdušena, enako je z odličnimi gostujočimi profesorji, študenti, pa tudi nad Ljubljano, ki je zanjo eno najlepših mest:

“V posebno veselje mi je, da poučujem v predavalnici, v kateri je toliko narodnosti in študentov, ki prihajajo iz različnih izobraževalnih sistemov, kar je tudi izziv za predavatelja. Tu so profesorji z vsega sveta, s katerimi tri tedne sodelujemo in tako nastajajo delovne in prijateljske vezi za vse življenje.” 

Pogovarjali smo se s študenti, ki so na poletno šolo prišli od vsepovsod, celo iz Avstralije, Kolumbije, Mehike … V Ljubljano so prišli z visokimi pričakovanji, pogosto pa so omenjali tudi slogan “Work hard party (play) hard”, kar pomeni, da nameravajo resno študirati, izpiti so namreč zelo zahtevni, pa tudi zabavali se bodo, seveda, saj so mladi in polni energije. Vsi so nam pripovedovali podobno: “Zagotovo nas čaka čudovita izkušnja.” Hvalijo program šole, organizacijo, ugled fakultete, Ljubljano in lepote Slovenije.

“Vsako leto dobivamo ambicioznejše študente,” opaža Danijela Voljč, ki vodi službo za mednarodno sodelovanje na EF. Poletna šola je tudi v organizacijskem smislu zelo zahteven zalogaj, a organizacijska ekipa je dobro utečena.
“Naša fakulteta v teh dneh prekipeva od mladostne energije,” je vzdušje opisala dr. Metka Tekavčič, dekanja ekonomske fakultete:

“Študentke in študenti s poletno šolo dobijo kakovostno mednarodno izkušnjo, saj je naša poletna šola ena najbolj prepoznavnih na področju ekonomskih in poslovnih ved v Evropi.”

Na poletni šoli EF se bodo tri tedne tkale tudi profesionalne in prijateljske vseživljenjske vezi, kar je vsaj enako pomembno kot predavanja in izpiti, ki prinašajo točke.