Ne samo pri nas – tu je rast malih pivovarn še bolj na začetku – tudi na Češkem, v znani pivovarski deželi, imajo mali pivovarji nižje davke. V zvezi s tem bomo  spoznali primer uspešne in čisto samosvoje češke pivovarne Bernard, katere pivo se prodaja tudi pri nas. Nastala je tako rekoč iz ruševin. Tudi kriza v letih 2008 in 2009, ko so se številne pivovarne zaradi manjše porabe zaprle, je ni uničila.

Kriza je vplivala tudi na pivovarsko industrijo na Češkem. Povprečna poraba piva se je znižala na 145 litrov na osebo, to je za 15 litrov manj, zato se je v tistem obdobju zaprlo večje število pivovarn. Na Češkem je tuje pivo veliko dražje od domačega, na policah velikih supermarketov uvoženega piva z lastnimi blagovnimi znamkami sploh ni. Se pa delež uvoza počasi povečuje. Največ uvoženega piva na Češkem – poljskega – proda trgovska mreža Lidl, in sicer s svojo trgovsko znamko. Je zelo poceni.

Po krizi je tržni delež uveljavljenih blagovnih znamk piva kljub velikemu vlaganju v propagando upadal. Obdržati so ga skušali z novostmi, sadnimi pivi, ki jih je vedno več, vendar imajo ti napitki dodanih povprečno po 13 različnih aditivov. Sadna piva obsegajo približno 18 odstotkov češkega trga. Trenutno je pivovarna Bernard v veliki konkurenci čeških pivovarn z 1,7 odstotka tržnega deleža na osmem mestu, je pa zelo posebna zaradi izjemno hitrega razvoja. Lani je povečala prodajo za 50 odstotkov, leto prej za 40. Vse to nam je ob predstavitvi češkega trga in svojega podjetja povedal Tomaš Radil, izvozni direktor pivovarne Bernard.

 »Trenutno nimamo nobene potrebe po investiranju v marketing ali poceni prodaji, poskušamo stabilizirati rast. Postajamo svetovno podjetje. »

Pivo Bernard je na Češkem priljubljeno, vendar ga izvažajo v 35 različnih držav – največ v Slovaško, Slovenijo, Švedsko in na Poljsko. Kaj je razlog njihovega uspeha?

»Seveda pivo, njegova kakovost po naši tradicionalni recepturi in prizadevanje, da bi ustvarili kultno znamko piva. Ljubitelji našega piva so zelo zvesti in prisegajo na znamko Bernard . Vsaj na Češkem je pitje piva Bernard že postalo kultno, saj je naš lastnik slavna osebnost z močnim značajem.«  

Gospod Bernard je bil ustanovitelj Zveze malih pivovarjev, ob pomoči katere mu je uspelo doseči znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarje. Na Češkem imajo status malih pivovarn podjetja z letno proizvodnjo, manjšo od 200 tisoč hektolitrov piva; če je ta meja presežena, so podvržene višji trošarini.

»Mikropivovarne zdaj plačujejo nižje takse oz. trošarine in lahko rastejo hitreje. Če bi imela velika pivovarska podjetja enake stroške, to ne bi bilo pravično. Lahko si predstavljate, da v komunističnem obdobju sploh ni bilo zasebnih pivovarn, pač pa samo 5 velikih državnih, ki so dobivale državno pomoč in so si z izvozom že v obdobju komunizma ustvarile tržne deleže na tujih trgih. Mala zasebna podjetja v primeri z njimi torej so bila v veliko slabšem položaju.«

S tem argumentom je Bernard tudi dosegel znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarne. To je močno vplivalo na porast zasebnih pivovarn in raznovrstne ponudbe piva na trgu. Na Češkem zdaj deluje približno 300 velikih industrijskih in malih pivovarn.

Pivovarna Bernard je bila ustanovljena leta 1991, ko so trije družabniki prevzeli 4 stoletja staro propadajočo pivovarno v bankrotu v Humpolcu. Leta 2000 so kupili star objekt za proizvodnjo ječmenovega slada blizu Brna, ki ima svoj lastni vodni vir in je trenutno ena zadnjih tradicionalnih tovarn za proizvodnjo ječmenovega slada v državi. Leta je bil 50-odstotni delež pivovarne prodan belgijskemu podjetju Duvel, sedež podjetja pa je ostal v Humpolcu. Preostali delež je v rokah dveh čeških partnerjev. Četrtino ima v lasti Stanislav Bernard, četrtino pa Josef Vaver. Zaposleni zelo občudujejo njun uspeh. Leta 1992 je pivovarna Bernard zaposlovala 40 ljudi, lani pa že 188. V tem obdobju se je proizvodnja skoraj podvojila, narasla je na 302 tisoč hektolitrov, lanski letni promet pa na 23,3 milijonov evrov. Ker so v središču mesta , je problem, da proizvodnih zmogljivosti ne morejo večati.

V nasprotju s številnimi drugimi, ki poskušajo preživeti tako, da izdelujejo poceni pivo, v pivovarni Bernard želijo ohraniti vrhunsko kakovost.

»Če želimo ostati v zgornjem cenovnem razredu, moramo prodajati odlično pivo. Uspeh torej temelji na okusu, k prepoznavnosti pa zagotovo prispeva tudi Bernardova osebnost. Javnosti ostaja znan tudi tako, da vedno izraža svoja stališča do aktualnih političnih razmer o pivovarskem poslu.«

Propagiranje piva je nekaj posebnega. Na etiketah steklenic se po navadi pojavlja kar Stanislav Bernard, ki se kritično in humorno odziva na različna politična dogajanja ali ukrepe vlade in za alternativo ponorelemu svetu ponuja pivo svoje blagovne znamke. Glede na sezono pa se na etiketah piva pojavlja tudi kot Božiček ali velikonočni zajček. Čeprav zaradi svojega posebnega pristopa vzbuja tudi posmeh, je s svojo izvirnostjo zelo prodoren.

Nekaj posebnega je grenkoba njihovega piva. Glede te se ne prilagajajo.

»To ni pivo za vsakogar, je grenko. Na Kitajsko ga npr. ne izvažamo, čeprav nam partnerji pravijo: naredite slajše pivo. Ponujamo, kar ponujamo, to je naše značilno pivo. Vztrajamo pri tradicionalni tehnologiji in kulturi pitja piva. Pomembno je, pri kateri temperaturi hranimo pivo, da bomo okusili sestavine. Pivo z veliko mehurčki tega ne omogoča.«

Pivovarna kupuje kakovostni ječmenov slad iz brnske regije ter iz češko –moldavskega hribovja. Poleg tega uporablja samo najboljši češki hmelj. Ječmenov slad izdeluje na tradicionalen način, podobno kot destilarne viskija. To je počasnejši proces, tako da v sladu ostanejo vsi encimi in sladkorji. Ječmena ne pražijo, uporabljajo pa tudi svojo lastno kulturo kvasa. Namesto za pasterizacijo so se odločili za mikrofiltracijo, pri kateri se okusi bolj ohranijo. Ker prestaro pivo ni več dobro, na embalažo odtisnejo datum polnjenja;  s tem trgovce prisilijo, da poskrbijo, da se ustekleničeno pivo hitreje proda s polic in se ne stara v steklenicah.

Tudi v Sloveniji so se trošarine za male proizvajalce znižale

V tem tednu je v veljavo stopil novi  Zakon o trošarinah, ki je prijazen do malih proizvajalcev alkoholnih pijač in sicer malih pivovarjev in malih proizvajalcev  žganja, saj jim za 50% znižuje višino trošarine.  Malim vinarjem pa omogoča odpremo  vina v drugo državo članico po režimu odloga in na ta način olajšuje  njihov prodor na tuje trge.

Kar se tiče  trošarin so kot mali proizvajalci vina po novem  osebe, ki imajo v lasti ali uporabi najmanj 0,1 ha  vinograda in največ 20 ha in iz lastnega grozdja letno  pridelajo  največ 100 tisoč l vina. Priznana lastna raba znaša 600 litrov na gospodinjstvo in zanjo ne  velja obveznost prijave  in obračunavanja trošarine. Za vino trošarine  ni, če pa bo uzakonjena  bo bodo imeli mali proizvajalci to ugodnost, da bodo vložili obračun trošarine do 20. februarja  za preteklo leto. Pomembna novost pa je   da mali proizvajalci vina lahko vino odpremljajo  v države članice  po režimu odloga.

Spremembe so tudi na področju žganjekuhe, kjer ni več razlike med  tržno proizvodnjo žganja ali proizvodnjo za lastno rabo. Tako ne bo več treba davčnemu organu prijavljati kotlov za žganjekuho. Po podatkih carinske uprave je bilo do zdaj nekaj manj kot 15 500 malih pridelovalcev žganja z enim kotlom, takih z dvema ali več kotli pa 35. Zdaj vse proizvedene količine zapadejo pod trošarino, po novem  ta za male proizvajalce znaša  66o evrov za  hektoliter  100% čistega alkohola. Po novem je mali proizvajalec žganja oseba, ki  proizvede do 150 litrov  100% čistega alkohola letno. Kdor bo presegel to količino, bo zapadel pod obveznost plačila 100% trošarine. Mali proizvajalec žganja mora  obračun predložiti  do 31. maja  za preteklo davčno obdobje, plačati pa najkasneje  do 30. junija. Malemu proizvajalci žganja, ki ima  v letošnjem letu  v uporabi kotel za kuhanje žganja,  bo davčni organ  odmeril trošarinsko  obveznost v skladu  z odločbo  do 30. aprila 2017. Tisti, ki imajo v okviru dopolnilne dejavnosti  na kmetiji registrirano predelavo sadja in v tem sklopu tudi  žganjekuho takšno spremembo pozdravljajo,  saj bodo tako bolj konkurenčni, še bolj konkurenčni pa bi bili, če bi v državi  povečali kontrolo prodaje na črno.  Janez Bučar iz Sadjarstva Bučar:

»Trošarina je bila zdaj 6, 6 evra za liter žgan ja s 50%  alkohola, torej izračun pokaže, da bomo po novem  za liter plačali 3, 3 evra. V vsakem primeru bomo manj plačali, ne vem pa , ker še ni točno rečeno ali bomo za drugo stopnjo, to se pravi, ko iz žganja naredimo liker, morali ponovno plačati trošarino ali ne, o tem pa zaenkrat še nimamo podatka.«

Na Kmetijsko gozdarski zbornici  glede tega pojasnjujejo, da  za alkoholizirane pijače, ki jih z mešanjem, staranjem,  aromatiziranjem , dodajanjem in drugimi postopki  proizvede mali proizvajalec,  ne nastane obveznost  za obračun  in plačilo trošarine, tako da ne bo več dvakratnega obračunavanja trošarine.

Zelo dobrodošlo pa je polovično znižanje trošarin za male proizvajalce piva, saj so do zdaj plačevali enako visoko trošarino kot industrijski proizvajalci na primer Laško ali Union. Ob tem, da je trošarina v Sloveniji med najvišjimi v EU in znaša 12,10  evrov za 1 % alkohola  za en hektoliter piva. Mali proizvajalci so tisti, ki letno  proizvedejo največ 20 tisoč hektolitrov piva in takih je v Sloveniji 50 do 60 pravi Albin Hozjan, predsednik društva malih pivovarjev Slovenije, čeprav vsi niso člani društva. Po navadi  so v Sloveniji to družinska podjetja, z enim ali dvema zaposlenima :

»Jaz sem tud mali pivovar, v Mariboru imam malo pivovarno, to zame trenutno pomeni, da bom lahko zaposlil dva dodatna človeka in povečal proizvodnjo. Predvidevam, da se bo razvilo še več malih pivovarn, da bodo povečale  svoje kapacitete proizvodenj  in povečale zaposlovale še več ljudi, kar je trenutno v Sloveniji samo dobrodošlo …«

Na osnovi lastnih izkušenj  g. Hozjan opaža veliko povpraševanje po raznolikih  vrstah piva, ki jih varijo  male pivovarne.