Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Za naše kmetovalce

07.08.2016


Ne samo pri nas – tu je rast malih pivovarn še bolj na začetku – tudi na Češkem, v znani pivovarski deželi, imajo mali pivovarji nižje davke. V zvezi s tem bomo  spoznali primer uspešne in čisto samosvoje češke pivovarne Bernard, katere pivo se prodaja tudi pri nas. Nastala je tako rekoč iz ruševin. Tudi kriza v letih 2008 in 2009, ko so se številne pivovarne zaradi manjše porabe zaprle, je ni uničila.

Kriza je vplivala tudi na pivovarsko industrijo na Češkem. Povprečna poraba piva se je znižala na 145 litrov na osebo, to je za 15 litrov manj, zato se je v tistem obdobju zaprlo večje število pivovarn. Na Češkem je tuje pivo veliko dražje od domačega, na policah velikih supermarketov uvoženega piva z lastnimi blagovnimi znamkami sploh ni. Se pa delež uvoza počasi povečuje. Največ uvoženega piva na Češkem – poljskega – proda trgovska mreža Lidl, in sicer s svojo trgovsko znamko. Je zelo poceni.

Po krizi je tržni delež uveljavljenih blagovnih znamk piva kljub velikemu vlaganju v propagando upadal. Obdržati so ga skušali z novostmi, sadnimi pivi, ki jih je vedno več, vendar imajo ti napitki dodanih povprečno po 13 različnih aditivov. Sadna piva obsegajo približno 18 odstotkov češkega trga. Trenutno je pivovarna Bernard v veliki konkurenci čeških pivovarn z 1,7 odstotka tržnega deleža na osmem mestu, je pa zelo posebna zaradi izjemno hitrega razvoja. Lani je povečala prodajo za 50 odstotkov, leto prej za 40. Vse to nam je ob predstavitvi češkega trga in svojega podjetja povedal Tomaš Radil, izvozni direktor pivovarne Bernard.

 »Trenutno nimamo nobene potrebe po investiranju v marketing ali poceni prodaji, poskušamo stabilizirati rast. Postajamo svetovno podjetje. »

 

Pivo Bernard je na Češkem priljubljeno, vendar ga izvažajo v 35 različnih držav – največ v Slovaško, Slovenijo, Švedsko in na Poljsko. Kaj je razlog njihovega uspeha?

»Seveda pivo, njegova kakovost po naši tradicionalni recepturi in prizadevanje, da bi ustvarili kultno znamko piva. Ljubitelji našega piva so zelo zvesti in prisegajo na znamko Bernard . Vsaj na Češkem je pitje piva Bernard že postalo kultno, saj je naš lastnik slavna osebnost z močnim značajem.«  

 

 

Gospod Bernard je bil ustanovitelj Zveze malih pivovarjev, ob pomoči katere mu je uspelo doseči znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarje. Na Češkem imajo status malih pivovarn podjetja z letno proizvodnjo, manjšo od 200 tisoč hektolitrov piva; če je ta meja presežena, so podvržene višji trošarini.

»Mikropivovarne zdaj plačujejo nižje takse oz. trošarine in lahko rastejo hitreje. Če bi imela velika pivovarska podjetja enake stroške, to ne bi bilo pravično. Lahko si predstavljate, da v komunističnem obdobju sploh ni bilo zasebnih pivovarn, pač pa samo 5 velikih državnih, ki so dobivale državno pomoč in so si z izvozom že v obdobju komunizma ustvarile tržne deleže na tujih trgih. Mala zasebna podjetja v primeri z njimi torej so bila v veliko slabšem položaju.«

 

S tem argumentom je Bernard tudi dosegel znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarne. To je močno vplivalo na porast zasebnih pivovarn in raznovrstne ponudbe piva na trgu. Na Češkem zdaj deluje približno 300 velikih industrijskih in malih pivovarn.

Pivovarna Bernard je bila ustanovljena leta 1991, ko so trije družabniki prevzeli 4 stoletja staro propadajočo pivovarno v bankrotu v Humpolcu. Leta 2000 so kupili star objekt za proizvodnjo ječmenovega slada blizu Brna, ki ima svoj lastni vodni vir in je trenutno ena zadnjih tradicionalnih tovarn za proizvodnjo ječmenovega slada v državi. Leta je bil 50-odstotni delež pivovarne prodan belgijskemu podjetju Duvel, sedež podjetja pa je ostal v Humpolcu. Preostali delež je v rokah dveh čeških partnerjev. Četrtino ima v lasti Stanislav Bernard, četrtino pa Josef Vaver. Zaposleni zelo občudujejo njun uspeh. Leta 1992 je pivovarna Bernard zaposlovala 40 ljudi, lani pa že 188. V tem obdobju se je proizvodnja skoraj podvojila, narasla je na 302 tisoč hektolitrov, lanski letni promet pa na 23,3 milijonov evrov. Ker so v središču mesta , je problem, da proizvodnih zmogljivosti ne morejo večati.

V nasprotju s številnimi drugimi, ki poskušajo preživeti tako, da izdelujejo poceni pivo, v pivovarni Bernard želijo ohraniti vrhunsko kakovost.

»Če želimo ostati v zgornjem cenovnem razredu, moramo prodajati odlično pivo. Uspeh torej temelji na okusu, k prepoznavnosti pa zagotovo prispeva tudi Bernardova osebnost. Javnosti ostaja znan tudi tako, da vedno izraža svoja stališča do aktualnih političnih razmer o pivovarskem poslu.«

 

Propagiranje piva je nekaj posebnega. Na etiketah steklenic se po navadi pojavlja kar Stanislav Bernard, ki se kritično in humorno odziva na različna politična dogajanja ali ukrepe vlade in za alternativo ponorelemu svetu ponuja pivo svoje blagovne znamke. Glede na sezono pa se na etiketah piva pojavlja tudi kot Božiček ali velikonočni zajček. Čeprav zaradi svojega posebnega pristopa vzbuja tudi posmeh, je s svojo izvirnostjo zelo prodoren.

 

 

Nekaj posebnega je grenkoba njihovega piva. Glede te se ne prilagajajo.

»To ni pivo za vsakogar, je grenko. Na Kitajsko ga npr. ne izvažamo, čeprav nam partnerji pravijo: naredite slajše pivo. Ponujamo, kar ponujamo, to je naše značilno pivo. Vztrajamo pri tradicionalni tehnologiji in kulturi pitja piva. Pomembno je, pri kateri temperaturi hranimo pivo, da bomo okusili sestavine. Pivo z veliko mehurčki tega ne omogoča.«

 

 

Pivovarna kupuje kakovostni ječmenov slad iz brnske regije ter iz češko –moldavskega hribovja. Poleg tega uporablja samo najboljši češki hmelj. Ječmenov slad izdeluje na tradicionalen način, podobno kot destilarne viskija. To je počasnejši proces, tako da v sladu ostanejo vsi encimi in sladkorji. Ječmena ne pražijo, uporabljajo pa tudi svojo lastno kulturo kvasa. Namesto za pasterizacijo so se odločili za mikrofiltracijo, pri kateri se okusi bolj ohranijo. Ker prestaro pivo ni več dobro, na embalažo odtisnejo datum polnjenja;  s tem trgovce prisilijo, da poskrbijo, da se ustekleničeno pivo hitreje proda s polic in se ne stara v steklenicah.

 

Tudi v Sloveniji so se trošarine za male proizvajalce znižale

 

V tem tednu je v veljavo stopil novi  Zakon o trošarinah, ki je prijazen do malih proizvajalcev alkoholnih pijač in sicer malih pivovarjev in malih proizvajalcev  žganja, saj jim za 50% znižuje višino trošarine.  Malim vinarjem pa omogoča odpremo  vina v drugo državo članico po režimu odloga in na ta način olajšuje  njihov prodor na tuje trge.

Kar se tiče  trošarin so kot mali proizvajalci vina po novem  osebe, ki imajo v lasti ali uporabi najmanj 0,1 ha  vinograda in največ 20 ha in iz lastnega grozdja letno  pridelajo  največ 100 tisoč l vina. Priznana lastna raba znaša 600 litrov na gospodinjstvo in zanjo ne  velja obveznost prijave  in obračunavanja trošarine. Za vino trošarine  ni, če pa bo uzakonjena  bo bodo imeli mali proizvajalci to ugodnost, da bodo vložili obračun trošarine do 20. februarja  za preteklo leto. Pomembna novost pa je   da mali proizvajalci vina lahko vino odpremljajo  v države članice  po režimu odloga.

Spremembe so tudi na področju žganjekuhe, kjer ni več razlike med  tržno proizvodnjo žganja ali proizvodnjo za lastno rabo. Tako ne bo več treba davčnemu organu prijavljati kotlov za žganjekuho. Po podatkih carinske uprave je bilo do zdaj nekaj manj kot 15 500 malih pridelovalcev žganja z enim kotlom, takih z dvema ali več kotli pa 35. Zdaj vse proizvedene količine zapadejo pod trošarino, po novem  ta za male proizvajalce znaša  66o evrov za  hektoliter  100% čistega alkohola. Po novem je mali proizvajalec žganja oseba, ki  proizvede do 150 litrov  100% čistega alkohola letno. Kdor bo presegel to količino, bo zapadel pod obveznost plačila 100% trošarine. Mali proizvajalec žganja mora  obračun predložiti  do 31. maja  za preteklo davčno obdobje, plačati pa najkasneje  do 30. junija. Malemu proizvajalci žganja, ki ima  v letošnjem letu  v uporabi kotel za kuhanje žganja,  bo davčni organ  odmeril trošarinsko  obveznost v skladu  z odločbo  do 30. aprila 2017. Tisti, ki imajo v okviru dopolnilne dejavnosti  na kmetiji registrirano predelavo sadja in v tem sklopu tudi  žganjekuho takšno spremembo pozdravljajo,  saj bodo tako bolj konkurenčni, še bolj konkurenčni pa bi bili, če bi v državi  povečali kontrolo prodaje na črno.  Janez Bučar iz Sadjarstva Bučar:

»Trošarina je bila zdaj 6, 6 evra za liter žgan ja s 50%  alkohola, torej izračun pokaže, da bomo po novem  za liter plačali 3, 3 evra. V vsakem primeru bomo manj plačali, ne vem pa , ker še ni točno rečeno ali bomo za drugo stopnjo, to se pravi, ko iz žganja naredimo liker, morali ponovno plačati trošarino ali ne, o tem pa zaenkrat še nimamo podatka.«

 

Na Kmetijsko gozdarski zbornici  glede tega pojasnjujejo, da  za alkoholizirane pijače, ki jih z mešanjem, staranjem,  aromatiziranjem , dodajanjem in drugimi postopki  proizvede mali proizvajalec,  ne nastane obveznost  za obračun  in plačilo trošarine, tako da ne bo več dvakratnega obračunavanja trošarine.

Zelo dobrodošlo pa je polovično znižanje trošarin za male proizvajalce piva, saj so do zdaj plačevali enako visoko trošarino kot industrijski proizvajalci na primer Laško ali Union. Ob tem, da je trošarina v Sloveniji med najvišjimi v EU in znaša 12,10  evrov za 1 % alkohola  za en hektoliter piva. Mali proizvajalci so tisti, ki letno  proizvedejo največ 20 tisoč hektolitrov piva in takih je v Sloveniji 50 do 60 pravi Albin Hozjan, predsednik društva malih pivovarjev Slovenije, čeprav vsi niso člani društva. Po navadi  so v Sloveniji to družinska podjetja, z enim ali dvema zaposlenima :

»Jaz sem tud mali pivovar, v Mariboru imam malo pivovarno, to zame trenutno pomeni, da bom lahko zaposlil dva dodatna človeka in povečal proizvodnjo. Predvidevam, da se bo razvilo še več malih pivovarn, da bodo povečale  svoje kapacitete proizvodenj  in povečale zaposlovale še več ljudi, kar je trenutno v Sloveniji samo dobrodošlo …«

 

Na osnovi lastnih izkušenj  g. Hozjan opaža veliko povpraševanje po raznolikih  vrstah piva, ki jih varijo  male pivovarne.


Za naše kmetovalce

722 epizod


Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Za naše kmetovalce

07.08.2016


Ne samo pri nas – tu je rast malih pivovarn še bolj na začetku – tudi na Češkem, v znani pivovarski deželi, imajo mali pivovarji nižje davke. V zvezi s tem bomo  spoznali primer uspešne in čisto samosvoje češke pivovarne Bernard, katere pivo se prodaja tudi pri nas. Nastala je tako rekoč iz ruševin. Tudi kriza v letih 2008 in 2009, ko so se številne pivovarne zaradi manjše porabe zaprle, je ni uničila.

Kriza je vplivala tudi na pivovarsko industrijo na Češkem. Povprečna poraba piva se je znižala na 145 litrov na osebo, to je za 15 litrov manj, zato se je v tistem obdobju zaprlo večje število pivovarn. Na Češkem je tuje pivo veliko dražje od domačega, na policah velikih supermarketov uvoženega piva z lastnimi blagovnimi znamkami sploh ni. Se pa delež uvoza počasi povečuje. Največ uvoženega piva na Češkem – poljskega – proda trgovska mreža Lidl, in sicer s svojo trgovsko znamko. Je zelo poceni.

Po krizi je tržni delež uveljavljenih blagovnih znamk piva kljub velikemu vlaganju v propagando upadal. Obdržati so ga skušali z novostmi, sadnimi pivi, ki jih je vedno več, vendar imajo ti napitki dodanih povprečno po 13 različnih aditivov. Sadna piva obsegajo približno 18 odstotkov češkega trga. Trenutno je pivovarna Bernard v veliki konkurenci čeških pivovarn z 1,7 odstotka tržnega deleža na osmem mestu, je pa zelo posebna zaradi izjemno hitrega razvoja. Lani je povečala prodajo za 50 odstotkov, leto prej za 40. Vse to nam je ob predstavitvi češkega trga in svojega podjetja povedal Tomaš Radil, izvozni direktor pivovarne Bernard.

 »Trenutno nimamo nobene potrebe po investiranju v marketing ali poceni prodaji, poskušamo stabilizirati rast. Postajamo svetovno podjetje. »

 

Pivo Bernard je na Češkem priljubljeno, vendar ga izvažajo v 35 različnih držav – največ v Slovaško, Slovenijo, Švedsko in na Poljsko. Kaj je razlog njihovega uspeha?

»Seveda pivo, njegova kakovost po naši tradicionalni recepturi in prizadevanje, da bi ustvarili kultno znamko piva. Ljubitelji našega piva so zelo zvesti in prisegajo na znamko Bernard . Vsaj na Češkem je pitje piva Bernard že postalo kultno, saj je naš lastnik slavna osebnost z močnim značajem.«  

 

 

Gospod Bernard je bil ustanovitelj Zveze malih pivovarjev, ob pomoči katere mu je uspelo doseči znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarje. Na Češkem imajo status malih pivovarn podjetja z letno proizvodnjo, manjšo od 200 tisoč hektolitrov piva; če je ta meja presežena, so podvržene višji trošarini.

»Mikropivovarne zdaj plačujejo nižje takse oz. trošarine in lahko rastejo hitreje. Če bi imela velika pivovarska podjetja enake stroške, to ne bi bilo pravično. Lahko si predstavljate, da v komunističnem obdobju sploh ni bilo zasebnih pivovarn, pač pa samo 5 velikih državnih, ki so dobivale državno pomoč in so si z izvozom že v obdobju komunizma ustvarile tržne deleže na tujih trgih. Mala zasebna podjetja v primeri z njimi torej so bila v veliko slabšem položaju.«

 

S tem argumentom je Bernard tudi dosegel znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarne. To je močno vplivalo na porast zasebnih pivovarn in raznovrstne ponudbe piva na trgu. Na Češkem zdaj deluje približno 300 velikih industrijskih in malih pivovarn.

Pivovarna Bernard je bila ustanovljena leta 1991, ko so trije družabniki prevzeli 4 stoletja staro propadajočo pivovarno v bankrotu v Humpolcu. Leta 2000 so kupili star objekt za proizvodnjo ječmenovega slada blizu Brna, ki ima svoj lastni vodni vir in je trenutno ena zadnjih tradicionalnih tovarn za proizvodnjo ječmenovega slada v državi. Leta je bil 50-odstotni delež pivovarne prodan belgijskemu podjetju Duvel, sedež podjetja pa je ostal v Humpolcu. Preostali delež je v rokah dveh čeških partnerjev. Četrtino ima v lasti Stanislav Bernard, četrtino pa Josef Vaver. Zaposleni zelo občudujejo njun uspeh. Leta 1992 je pivovarna Bernard zaposlovala 40 ljudi, lani pa že 188. V tem obdobju se je proizvodnja skoraj podvojila, narasla je na 302 tisoč hektolitrov, lanski letni promet pa na 23,3 milijonov evrov. Ker so v središču mesta , je problem, da proizvodnih zmogljivosti ne morejo večati.

V nasprotju s številnimi drugimi, ki poskušajo preživeti tako, da izdelujejo poceni pivo, v pivovarni Bernard želijo ohraniti vrhunsko kakovost.

»Če želimo ostati v zgornjem cenovnem razredu, moramo prodajati odlično pivo. Uspeh torej temelji na okusu, k prepoznavnosti pa zagotovo prispeva tudi Bernardova osebnost. Javnosti ostaja znan tudi tako, da vedno izraža svoja stališča do aktualnih političnih razmer o pivovarskem poslu.«

 

Propagiranje piva je nekaj posebnega. Na etiketah steklenic se po navadi pojavlja kar Stanislav Bernard, ki se kritično in humorno odziva na različna politična dogajanja ali ukrepe vlade in za alternativo ponorelemu svetu ponuja pivo svoje blagovne znamke. Glede na sezono pa se na etiketah piva pojavlja tudi kot Božiček ali velikonočni zajček. Čeprav zaradi svojega posebnega pristopa vzbuja tudi posmeh, je s svojo izvirnostjo zelo prodoren.

 

 

Nekaj posebnega je grenkoba njihovega piva. Glede te se ne prilagajajo.

»To ni pivo za vsakogar, je grenko. Na Kitajsko ga npr. ne izvažamo, čeprav nam partnerji pravijo: naredite slajše pivo. Ponujamo, kar ponujamo, to je naše značilno pivo. Vztrajamo pri tradicionalni tehnologiji in kulturi pitja piva. Pomembno je, pri kateri temperaturi hranimo pivo, da bomo okusili sestavine. Pivo z veliko mehurčki tega ne omogoča.«

 

 

Pivovarna kupuje kakovostni ječmenov slad iz brnske regije ter iz češko –moldavskega hribovja. Poleg tega uporablja samo najboljši češki hmelj. Ječmenov slad izdeluje na tradicionalen način, podobno kot destilarne viskija. To je počasnejši proces, tako da v sladu ostanejo vsi encimi in sladkorji. Ječmena ne pražijo, uporabljajo pa tudi svojo lastno kulturo kvasa. Namesto za pasterizacijo so se odločili za mikrofiltracijo, pri kateri se okusi bolj ohranijo. Ker prestaro pivo ni več dobro, na embalažo odtisnejo datum polnjenja;  s tem trgovce prisilijo, da poskrbijo, da se ustekleničeno pivo hitreje proda s polic in se ne stara v steklenicah.

 

Tudi v Sloveniji so se trošarine za male proizvajalce znižale

 

V tem tednu je v veljavo stopil novi  Zakon o trošarinah, ki je prijazen do malih proizvajalcev alkoholnih pijač in sicer malih pivovarjev in malih proizvajalcev  žganja, saj jim za 50% znižuje višino trošarine.  Malim vinarjem pa omogoča odpremo  vina v drugo državo članico po režimu odloga in na ta način olajšuje  njihov prodor na tuje trge.

Kar se tiče  trošarin so kot mali proizvajalci vina po novem  osebe, ki imajo v lasti ali uporabi najmanj 0,1 ha  vinograda in največ 20 ha in iz lastnega grozdja letno  pridelajo  največ 100 tisoč l vina. Priznana lastna raba znaša 600 litrov na gospodinjstvo in zanjo ne  velja obveznost prijave  in obračunavanja trošarine. Za vino trošarine  ni, če pa bo uzakonjena  bo bodo imeli mali proizvajalci to ugodnost, da bodo vložili obračun trošarine do 20. februarja  za preteklo leto. Pomembna novost pa je   da mali proizvajalci vina lahko vino odpremljajo  v države članice  po režimu odloga.

Spremembe so tudi na področju žganjekuhe, kjer ni več razlike med  tržno proizvodnjo žganja ali proizvodnjo za lastno rabo. Tako ne bo več treba davčnemu organu prijavljati kotlov za žganjekuho. Po podatkih carinske uprave je bilo do zdaj nekaj manj kot 15 500 malih pridelovalcev žganja z enim kotlom, takih z dvema ali več kotli pa 35. Zdaj vse proizvedene količine zapadejo pod trošarino, po novem  ta za male proizvajalce znaša  66o evrov za  hektoliter  100% čistega alkohola. Po novem je mali proizvajalec žganja oseba, ki  proizvede do 150 litrov  100% čistega alkohola letno. Kdor bo presegel to količino, bo zapadel pod obveznost plačila 100% trošarine. Mali proizvajalec žganja mora  obračun predložiti  do 31. maja  za preteklo davčno obdobje, plačati pa najkasneje  do 30. junija. Malemu proizvajalci žganja, ki ima  v letošnjem letu  v uporabi kotel za kuhanje žganja,  bo davčni organ  odmeril trošarinsko  obveznost v skladu  z odločbo  do 30. aprila 2017. Tisti, ki imajo v okviru dopolnilne dejavnosti  na kmetiji registrirano predelavo sadja in v tem sklopu tudi  žganjekuho takšno spremembo pozdravljajo,  saj bodo tako bolj konkurenčni, še bolj konkurenčni pa bi bili, če bi v državi  povečali kontrolo prodaje na črno.  Janez Bučar iz Sadjarstva Bučar:

»Trošarina je bila zdaj 6, 6 evra za liter žgan ja s 50%  alkohola, torej izračun pokaže, da bomo po novem  za liter plačali 3, 3 evra. V vsakem primeru bomo manj plačali, ne vem pa , ker še ni točno rečeno ali bomo za drugo stopnjo, to se pravi, ko iz žganja naredimo liker, morali ponovno plačati trošarino ali ne, o tem pa zaenkrat še nimamo podatka.«

 

Na Kmetijsko gozdarski zbornici  glede tega pojasnjujejo, da  za alkoholizirane pijače, ki jih z mešanjem, staranjem,  aromatiziranjem , dodajanjem in drugimi postopki  proizvede mali proizvajalec,  ne nastane obveznost  za obračun  in plačilo trošarine, tako da ne bo več dvakratnega obračunavanja trošarine.

Zelo dobrodošlo pa je polovično znižanje trošarin za male proizvajalce piva, saj so do zdaj plačevali enako visoko trošarino kot industrijski proizvajalci na primer Laško ali Union. Ob tem, da je trošarina v Sloveniji med najvišjimi v EU in znaša 12,10  evrov za 1 % alkohola  za en hektoliter piva. Mali proizvajalci so tisti, ki letno  proizvedejo največ 20 tisoč hektolitrov piva in takih je v Sloveniji 50 do 60 pravi Albin Hozjan, predsednik društva malih pivovarjev Slovenije, čeprav vsi niso člani društva. Po navadi  so v Sloveniji to družinska podjetja, z enim ali dvema zaposlenima :

»Jaz sem tud mali pivovar, v Mariboru imam malo pivovarno, to zame trenutno pomeni, da bom lahko zaposlil dva dodatna človeka in povečal proizvodnjo. Predvidevam, da se bo razvilo še več malih pivovarn, da bodo povečale  svoje kapacitete proizvodenj  in povečale zaposlovale še več ljudi, kar je trenutno v Sloveniji samo dobrodošlo …«

 

Na osnovi lastnih izkušenj  g. Hozjan opaža veliko povpraševanje po raznolikih  vrstah piva, ki jih varijo  male pivovarne.


19.01.2020

Za naše kmetovalce - Črno bela pasma govedi je tudi v Sloveniji postala vodilna pasma v proizvodnji mleka

Krave molznice je lani redilo nekaj manj kot 10 tisoč kmetijskih gospodarstev, od tega 2000 črno belo pasmo. Prav krave črno bele pasme proizvedejo največji delež mleka. V pogovoru s predsednikom Društva rejcev goveda črno bele pasme, Gašperjem Napotnikom, spoznavamo, kako pomembno je zanje stalno izobraževanje in priprava mladih na ocenjevanja najboljših krav in stalna mlečna kontrola. Pozornost namenjamo tudi projektom, ki se ukvarjajo z edino slovensko avtohtono pasmo prašičev, krškopoljskim prašičem. Ta zaradi izredne kakovosti mesa in slanine znova pridobiva na veljavi. O vplivi evropska uredba v zvezi s CBD v konopljinih izdelkih se pogovarjamo o negotovosti pridelavo konoplje pri nas. Na koncu pa obiščemo ptujski festival mladih vin Haloz in Slovenskih Goric.


12.01.2020

Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce smo si ta teden ogledali, kako je bilo lani z izplačili za ukrepe kmetijske politike. Do začetka decembra so izplačali 299 milijonov evrov, decembra pa še približno 20 milijonov. Ugotovili so tudi nekatere nepravilnosti. Izvedeli ste, da bodo končno sanirali zadrževalnik Vogršček, ki so ga zgradili leta 1988 za potrebe namakanja v Spodnji Vipavski dolini. Govorili smo o nadpovprečno toplem decembru in posledicah, ki so zaradi njega vidne tako v kmetijstvu kot v gozdarstvu, in se seznanili s tem, kar lahko lastniki v tem letnem času počnejo v svojih gozdovih. Za konec smo skočili še na Notranjsko – tamkajšnja akcijska skupina se je namreč vključila v projekt »Novi izzivi slovenske drobnice«, s katerim so med drugim skušali vzpodbuditi tudi uporabo volne.


05.01.2020

Za naše kmetovalce

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo uspešen čezmejni projekt med Slovenijo in Hrvaško APRO. Eden njegovih temeljnih ciljev je vrnitev istrskega goveda, ki je pred desetletji izginilo s pašnikov slovenske Istre in Čičarije. Afriška prašičja kuga postaja vse večja grožnja, zato nekaj minut namenjamo prepoznavanju in preprečevanju te virusne bolezni, za katero ni zdravila. Občina Ajdovščina zadnja leta vodi kar nekaj projektov za spodbujanje kmetijstva. V zadnjem času promovira predvsem pridelavo tradicionalnega črniškega radiča in ameriškega slamnika. Oddajo pa sklenemo z obiskom na vinogradniško-vinarski in turistični kmetiji Kraljič v Taboru v Spodnji Vipavski dolini.


29.12.2019

Za naše kmetovalce

V zadnji oddaji Za naše kmetovalce v letu 2019 smo potegnili črto pod kmetijsko bero v tem letu. Spomnili smo na nekaj pomembnejših dogodkov in nanizali aktualna razmišljanja o položaju v kmetijstvu. Spopadali smo se z vprašanjem, kako obdržati mlade na podeželju; kmetom narava tudi letos ni prizanašala. Poročali smo o hudih neurjih, ki so povzročila veliko škode; kmetje so opozarjali tudi na škodo zaradi napadov medvedov in volkov. Smo pa zapisali tudi pozitivne zgodbe: inovativni mladi kmet leta 2019 je postal Igor Paldauf iz Vučje vasi, kmetica leta je optimistična in zgovorna Marjeta Ročnik s Prevalj, Jože Prus pa je vinar leta.


22.12.2019

Za naše kmetovalce

V predbožični oddaji Za naše kmetovalce smo se ponovno potepali malo tu in malo tam. Slišali ste, o čem so se pogovarjali na okrogli mizi z naslovom »Podeželje na razpotju. Zveri ali obdelana krajina«, ki jo je v Gorenji vasi na Gorenjskem pripravil Sindikat kmetov. Obiskali smo tudi Dolenjsko, kjer so vinogradniki pred dvajsetimi leti zaščitili vinskega posebneža – cviček. Zdaj pa je prišel čas za posodobitev tehnologije pridelave grozdja v vinogradih in kletarjenju. Izvedeli ste, kaj je WWOOF – in kako potekajo delovni konci tedna na organskih kmetijah, v katere se lahko vključujejo prostovoljci v več kot 120-ih deželah po vsem svetu in seveda tudi v Sloveniji, konec oddaje pa smo božično začinili in vam predlagali, kaj lahko pripravite za praznično večerjo.


15.12.2019

Za naše kmetovalce

Zima je čas kolin. To je bil nekoč praznik vse družine, praznik obilja. O kolinah nekoč in danes govorimo v začetku oddaje. Predstavljamo predloge za oblikovanje ukrepov prihodnje skupne kmetijske politike. Zadevajo subvencioniranje tehnoloških in infrastrukturnih izboljšav za zmanjšano onesnaževanje vode s fitofarmacevtskimi sredstvi. Na kmetijsko ministrstvo in v širšo razpravo so jih posredovali partnerji projekta TOPPS. Preverjamo tudi, s katerimi ovirami se spoprijemajo pridelovalci zelenjave na poti vzpostavitve sheme Izbrana kakovost za zelenjavo, ter predstavljamo uspešno zgodbo proizvodnje ekološkega konjskega komposta, ki se je razvila iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji.


08.12.2019

Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce ste slišali, da povzroča kmetom v Spodnjem Podravju velike težave poplavljanje reke Drave in da so v Pesnici pri Mariboru v preteklih dneh pripravili tradicionalne Lombergarjeve dneve, na katerih se pridelovalci seznanijo z novostmi na področju kmetijske pridelave. Govorili pa smo še o Zeleni točki, maloprodajni trgovini zelenjave in sadja, ki so jo pred nedavnim odprli v Murski Soboti. Ob koncu smo nekaj pozornosti namenili še Strojnemu krožku Orač iz Rač. Medsosedska pomoč na podeželju ni nikdar zamrla, s pojavom strojnih krožkov pa je to postalo tudi dejavnost, ki se v zadnjem času vedno bolj širi in uveljavlja.


01.12.2019

Za naše kmetovalce

V prvi decembrski oddaji govorimo o izzivih oljkarske panoge, spremljali smo niz dogodkov ob svetovnem dnevu oljk. Bili smo na posvetu javne službe kmetijskega svetovanja ter spoznali kmeta, ki je v Istri posadil 150 dreves mandljev. Beseda teče tudi o modrem pinotu, ki ni avtohtona sorta, a je po mnenju nekaterih vinogradnikov kralj rdečih vin.


24.11.2019

Za naše kmetovalce

Tokrat v ospredje postavljamo rejo drobnice. Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, Biotehniška fakultete in strokovna revija Drobnica so v Dobrni letos organizirali 5. strokovni posvet, na njem pa so drugič podelili Zagožnovo priznanje. Dobil ga je mag. Jože Zalar za dosežke na področju kulinarične promocije mesa drobnice. V oddaji predstavljamo dva primera dobrih praks na tem področju: Društva rejcev drobnice zgornjega Posočja in Ekološko kozjerejsko kmetijo Planko & Kleh iz Kozjanskega. Ob letošnji 110 obletnici Kmetijske zadruge Metlika pa predstavljamo njihove dosežke in prihodnje cilje.


17.11.2019

Za naše kmetovalce

Na dan slovenske hrane, prejšnji petek, so otroci v šolah in vrtcih v okviru Tradicionalnega slovenskega zajtrka na mizo dobili jabolka, kruh, mleko, med in maslo slovenskega porekla in utrjevali zavedanje o pomenu lokalno pridelane hrane in rednega uživanja zajtrka. Zabredli smo tako daleč, da moramo s promocijskimi akcijami, ki praviloma niso zastonj, svoje državljane opozarjati, da naj jedo slovensko hrano, ker je z več vidikov boljša, namesto da bi bilo to samoumevno. Začetek oddaje namenjamo razmisleku o vsem tem. V nadaljevanju predstavljamo cilje, ki jih na področju razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah zasleduje kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Govorimo o izobraževanju ekoloških svetovalcev o osnovah biološko dinamičnega kmetovanja in predstavljamo problematiko ekološkega semenarstva in izkušnje s projektom Hranilnica ekoloških semen.


10.11.2019

Za naše kmetovalce

Osrednji del oddaje Za naše kmetovalce smo pred praznikom svetega Martina – seveda – namenili čaščenju vina. Preverili smo, kakšen je letnik v vinorodni deželi Podravje. Slišali ste tudi, da so v občini Semič ob prenovi Muzejske hiše del prostorov namenili vinogradniškemu društvu za izvajanje turistično-promocijskih dejavnosti. Spomnili smo še na dva jubileja: vinska klet Vipava 1894 nadaljuje tradicijo prve vinarske zadruge na Slovenskem, ki je bila ustanovljena pred 125-imi leti, Kmetijska zadruga Gornja Radgona pa praznuje 70-letnico svojega obstoja.


03.11.2019

Za naše kmetovalce

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo letošnjega prejemnika naziva Inovativni mladi kmet. To je Igor Paldauf iz Vučje vasi. Nato govorimo o kostanju. Letošnja letina je zaradi vremenskih razmer in slabe oplodnje količinsko borna, kakovostno pa dobra. Obiskali smo pridelovalca znamenitega vitovskega kostanja Antona Peršiča.Ob tem pa se pogovorili o boleznih in škodljivcih, ki redčijo pridelek s specialistko za varstvo rastlin. Tudi letina olj je ena najslabših v zadnjih letih, zato si le ti prizadevajo, da bi dobili finančno nadomestilo, tako kot čebelarji. To bo ena ključnih nalog nove predsednice Zveze društev oljkarjev Slovenije dr. Maje Podgornik. Še o eni težavi smo govorili. V zadnjem času so močno razmnožili divji prašiči v Krajinskem parku Strunjan, zato bodo ustrezno ukrepali.


27.10.2019

Sadje letos slabše obrodilo

V oddaji Za naše kmetovalce smo, medtem ko vinarji čakajo, da bo sveti Martin iz mošta naredil vin, obiskali brkinske sadjarje. Tudi oni so letošnji pridelek že pospravili, vendar pa z njim niso zadovoljni. Pesti pa jih še kup drugih težav. Izvedeli ste, kakšne načrte in projekte so si zadali v Lokalni akcijski skupini Notranjska. Mudili smo se tudi v Laškem, kjer so v prostorih nekdanje hiše tamkajšnjega legendarnega čebelarja Evstahija Kraševca odprli čebelarski center. Tam bodo izvajali dejavnosti Čebelarskega društva Laško in delavnice za otroke. Na koncu ste lahko slišali tudi, kaj so osmice, kaj fraska ter kakšna pravila za osmice so veljala v preteklosti in kakšna danes.


20.10.2019

Za naše kmetovalce

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.


13.10.2019

Za naše kmetovalce

Tokrat ste slišali kakšne sklepe so sprejeli na 5. Slovenskem podeželskem parlamentu, katerega glavna tema je bila Skupna kmetijska politika po letu 2020. Slovensko kmetijstvo je specifično, saj je struktura posesti majhna in težko omogoča dostojno raven dohodka, od katerega kmet lahko preživi. Zato čakajo slovensko kmetijstvo pomembni premiki v smeri strukturnih sprememb, da bi kmetom zagotovili obstoj, potrošniku pa varno in kakovostno hrano. Pred svetovnim dnevom kmetic, ki ga zaznamujemo 15. oktobra, je mlada kmetovalka Jerneja Jančar povedala, kako se znajde v tem poslu. Drugi del oddaje smo namenili predstavitvi kandidatov za naziv inovativnega mladega kmeta oz. kmetice. Izbor sta pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine, z njim pa spodbujata inovativnost med mladimi na podeželju.


06.10.2019

Za naše kmetovalce

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce smo podrobneje spregovorili o projektu Seneno meso in mleko, ki pomeni alternativno možnost za ohranitev prireje mleka in mesa na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Po zaključku trgatve se je začelo obiranje oljk. Letošnja letina bo zaradi neugodnih vremenskih razmer v času cvetenja nekoliko skromnejša od običajne, tudi zaradi pojava oljčne muhe. Kot demoklejev meč pa nad oljkarstvom visi ena najhujših bolezni lesnatih rastlin Bakterijski ožig oljk, ki je pred leti močno prizadel oljke v Italiji. Bolezni v Slovenji k sreči še ni, zato pa sta Nacionalni inštitut za biologijo in novogoriški Kmetijsko gozdarski zavod vodila projekt kako ravnati preventivno. Bili smo tudi na drugem festivalu slovenskih sirov na Brdu pri Kranju, kjer so znova zablesteli kmečki sirarji s svojimi odličnimi siri.


29.09.2019

V zeliščarstvu so priložnosti

V oddaji Za naše kmetovalce ste ta teden lahko prisluhnili Andrejki Cerkvenik iz Kačič, ki na svoji zeliščno – etnološki kmetiji že več let goji zdravilna zelišča. V zadnjem času se vse bolj posveča začimbnicam, nad pridelavo pa bi rada navdušila tudi druge pridelovalce. Obiskali smo Darja Kanteta iz Vipavske doline, ki se že vrsto let ukvarja s pridelavo domačega česna in ugotavljali, zakaj so gozdarska tekmovanja – zadnje je potekalo minuli konec tedna v Postojni, tako zelo pomembna tudi z vidika varnosti v naših gozdovih. Pri spravilu lesa se namreč v njih letno zgodi 12 nesreč z najhujšim možnim izidom. Povzpeli smo se še v najvišje ležeči zaselek južno od Ljubljane, Gornje Poljane nad Loško dolino, na turistično kmetijo Jureta Kordiša. Od Združenja kmečkih sirarjev pa smo izvedeli, da je že vse pripravljeno na izvedbo 2. Festivala slovenskih sirov.


22.09.2019

Za naše kmetovalce

Vas zanimajo teme, povezane s kmetijstvom, gozdarstvom, prehrano in življenjem na podeželju? Spremljate kmetijsko politiko in vašo pozornost pritegne oživljanje tradicionalnih, skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti, tipičnih za podeželsko prebivalstvo? Če je odgovor da, ste del občinstva oddaj Za naše kmetovalce, ki nastajajo na terenu, v studiih Radia Slovenija, njegovih dopisništvih in regionalnih centrih RTV Slovenija. Ob nedeljah ob 13.20 na Prvem.


15.09.2019

Za naše kmetovalce

Vas zanimajo teme, povezane s kmetijstvom, gozdarstvom, prehrano in življenjem na podeželju? Spremljate kmetijsko politiko in vašo pozornost pritegne oživljanje tradicionalnih, skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti, tipičnih za podeželsko prebivalstvo? Če je odgovor da, ste del občinstva oddaj Za naše kmetovalce, ki nastajajo na terenu, v studiih Radia Slovenija, njegovih dopisništvih in regionalnih centrih RTV Slovenija. Ob nedeljah ob 13.20 na Prvem.


08.09.2019

Na Cerkljanskem odstrelili prvega volka

V oddaji Za naše kmetovalce smo se ta teden najprej odpravili na Cerkljansko, kjer so te dni odstrelili volka. Ker domačini trdijo, da je volkov na tem območju precej več, kot so domnevali, si prizadevajo pridobiti dovoljenje za odstrel še kakšnega. Opozorili smo vas, na kaj morate biti pozorni, če se boste prijavili na razpis za vzpostavitev kmetije za mlade prevzemnike. Gre za enega zadnjih tovrstnih razpisov v tej finančni perspektivi, zato zanj vlada veliko zanimanje. Obiskali smo Teden okusov Posavja in nagrajeno turistično kmetijo Pri Filetu v Slopah pri Kozini. Za konec smo govorili še o tem, s kakšnimi dejavnostmi bi Kraševci radi oživili svojo vinsko cesto.


Stran 4 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov