Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Za naše kmetovalce

07.08.2016


Ne samo pri nas – tu je rast malih pivovarn še bolj na začetku – tudi na Češkem, v znani pivovarski deželi, imajo mali pivovarji nižje davke. V zvezi s tem bomo  spoznali primer uspešne in čisto samosvoje češke pivovarne Bernard, katere pivo se prodaja tudi pri nas. Nastala je tako rekoč iz ruševin. Tudi kriza v letih 2008 in 2009, ko so se številne pivovarne zaradi manjše porabe zaprle, je ni uničila.

Kriza je vplivala tudi na pivovarsko industrijo na Češkem. Povprečna poraba piva se je znižala na 145 litrov na osebo, to je za 15 litrov manj, zato se je v tistem obdobju zaprlo večje število pivovarn. Na Češkem je tuje pivo veliko dražje od domačega, na policah velikih supermarketov uvoženega piva z lastnimi blagovnimi znamkami sploh ni. Se pa delež uvoza počasi povečuje. Največ uvoženega piva na Češkem – poljskega – proda trgovska mreža Lidl, in sicer s svojo trgovsko znamko. Je zelo poceni.

Po krizi je tržni delež uveljavljenih blagovnih znamk piva kljub velikemu vlaganju v propagando upadal. Obdržati so ga skušali z novostmi, sadnimi pivi, ki jih je vedno več, vendar imajo ti napitki dodanih povprečno po 13 različnih aditivov. Sadna piva obsegajo približno 18 odstotkov češkega trga. Trenutno je pivovarna Bernard v veliki konkurenci čeških pivovarn z 1,7 odstotka tržnega deleža na osmem mestu, je pa zelo posebna zaradi izjemno hitrega razvoja. Lani je povečala prodajo za 50 odstotkov, leto prej za 40. Vse to nam je ob predstavitvi češkega trga in svojega podjetja povedal Tomaš Radil, izvozni direktor pivovarne Bernard.

 »Trenutno nimamo nobene potrebe po investiranju v marketing ali poceni prodaji, poskušamo stabilizirati rast. Postajamo svetovno podjetje. »

 

Pivo Bernard je na Češkem priljubljeno, vendar ga izvažajo v 35 različnih držav – največ v Slovaško, Slovenijo, Švedsko in na Poljsko. Kaj je razlog njihovega uspeha?

»Seveda pivo, njegova kakovost po naši tradicionalni recepturi in prizadevanje, da bi ustvarili kultno znamko piva. Ljubitelji našega piva so zelo zvesti in prisegajo na znamko Bernard . Vsaj na Češkem je pitje piva Bernard že postalo kultno, saj je naš lastnik slavna osebnost z močnim značajem.«  

 

 

Gospod Bernard je bil ustanovitelj Zveze malih pivovarjev, ob pomoči katere mu je uspelo doseči znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarje. Na Češkem imajo status malih pivovarn podjetja z letno proizvodnjo, manjšo od 200 tisoč hektolitrov piva; če je ta meja presežena, so podvržene višji trošarini.

»Mikropivovarne zdaj plačujejo nižje takse oz. trošarine in lahko rastejo hitreje. Če bi imela velika pivovarska podjetja enake stroške, to ne bi bilo pravično. Lahko si predstavljate, da v komunističnem obdobju sploh ni bilo zasebnih pivovarn, pač pa samo 5 velikih državnih, ki so dobivale državno pomoč in so si z izvozom že v obdobju komunizma ustvarile tržne deleže na tujih trgih. Mala zasebna podjetja v primeri z njimi torej so bila v veliko slabšem položaju.«

 

S tem argumentom je Bernard tudi dosegel znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarne. To je močno vplivalo na porast zasebnih pivovarn in raznovrstne ponudbe piva na trgu. Na Češkem zdaj deluje približno 300 velikih industrijskih in malih pivovarn.

Pivovarna Bernard je bila ustanovljena leta 1991, ko so trije družabniki prevzeli 4 stoletja staro propadajočo pivovarno v bankrotu v Humpolcu. Leta 2000 so kupili star objekt za proizvodnjo ječmenovega slada blizu Brna, ki ima svoj lastni vodni vir in je trenutno ena zadnjih tradicionalnih tovarn za proizvodnjo ječmenovega slada v državi. Leta je bil 50-odstotni delež pivovarne prodan belgijskemu podjetju Duvel, sedež podjetja pa je ostal v Humpolcu. Preostali delež je v rokah dveh čeških partnerjev. Četrtino ima v lasti Stanislav Bernard, četrtino pa Josef Vaver. Zaposleni zelo občudujejo njun uspeh. Leta 1992 je pivovarna Bernard zaposlovala 40 ljudi, lani pa že 188. V tem obdobju se je proizvodnja skoraj podvojila, narasla je na 302 tisoč hektolitrov, lanski letni promet pa na 23,3 milijonov evrov. Ker so v središču mesta , je problem, da proizvodnih zmogljivosti ne morejo večati.

V nasprotju s številnimi drugimi, ki poskušajo preživeti tako, da izdelujejo poceni pivo, v pivovarni Bernard želijo ohraniti vrhunsko kakovost.

»Če želimo ostati v zgornjem cenovnem razredu, moramo prodajati odlično pivo. Uspeh torej temelji na okusu, k prepoznavnosti pa zagotovo prispeva tudi Bernardova osebnost. Javnosti ostaja znan tudi tako, da vedno izraža svoja stališča do aktualnih političnih razmer o pivovarskem poslu.«

 

Propagiranje piva je nekaj posebnega. Na etiketah steklenic se po navadi pojavlja kar Stanislav Bernard, ki se kritično in humorno odziva na različna politična dogajanja ali ukrepe vlade in za alternativo ponorelemu svetu ponuja pivo svoje blagovne znamke. Glede na sezono pa se na etiketah piva pojavlja tudi kot Božiček ali velikonočni zajček. Čeprav zaradi svojega posebnega pristopa vzbuja tudi posmeh, je s svojo izvirnostjo zelo prodoren.

 

 

Nekaj posebnega je grenkoba njihovega piva. Glede te se ne prilagajajo.

»To ni pivo za vsakogar, je grenko. Na Kitajsko ga npr. ne izvažamo, čeprav nam partnerji pravijo: naredite slajše pivo. Ponujamo, kar ponujamo, to je naše značilno pivo. Vztrajamo pri tradicionalni tehnologiji in kulturi pitja piva. Pomembno je, pri kateri temperaturi hranimo pivo, da bomo okusili sestavine. Pivo z veliko mehurčki tega ne omogoča.«

 

 

Pivovarna kupuje kakovostni ječmenov slad iz brnske regije ter iz češko –moldavskega hribovja. Poleg tega uporablja samo najboljši češki hmelj. Ječmenov slad izdeluje na tradicionalen način, podobno kot destilarne viskija. To je počasnejši proces, tako da v sladu ostanejo vsi encimi in sladkorji. Ječmena ne pražijo, uporabljajo pa tudi svojo lastno kulturo kvasa. Namesto za pasterizacijo so se odločili za mikrofiltracijo, pri kateri se okusi bolj ohranijo. Ker prestaro pivo ni več dobro, na embalažo odtisnejo datum polnjenja;  s tem trgovce prisilijo, da poskrbijo, da se ustekleničeno pivo hitreje proda s polic in se ne stara v steklenicah.

 

Tudi v Sloveniji so se trošarine za male proizvajalce znižale

 

V tem tednu je v veljavo stopil novi  Zakon o trošarinah, ki je prijazen do malih proizvajalcev alkoholnih pijač in sicer malih pivovarjev in malih proizvajalcev  žganja, saj jim za 50% znižuje višino trošarine.  Malim vinarjem pa omogoča odpremo  vina v drugo državo članico po režimu odloga in na ta način olajšuje  njihov prodor na tuje trge.

Kar se tiče  trošarin so kot mali proizvajalci vina po novem  osebe, ki imajo v lasti ali uporabi najmanj 0,1 ha  vinograda in največ 20 ha in iz lastnega grozdja letno  pridelajo  največ 100 tisoč l vina. Priznana lastna raba znaša 600 litrov na gospodinjstvo in zanjo ne  velja obveznost prijave  in obračunavanja trošarine. Za vino trošarine  ni, če pa bo uzakonjena  bo bodo imeli mali proizvajalci to ugodnost, da bodo vložili obračun trošarine do 20. februarja  za preteklo leto. Pomembna novost pa je   da mali proizvajalci vina lahko vino odpremljajo  v države članice  po režimu odloga.

Spremembe so tudi na področju žganjekuhe, kjer ni več razlike med  tržno proizvodnjo žganja ali proizvodnjo za lastno rabo. Tako ne bo več treba davčnemu organu prijavljati kotlov za žganjekuho. Po podatkih carinske uprave je bilo do zdaj nekaj manj kot 15 500 malih pridelovalcev žganja z enim kotlom, takih z dvema ali več kotli pa 35. Zdaj vse proizvedene količine zapadejo pod trošarino, po novem  ta za male proizvajalce znaša  66o evrov za  hektoliter  100% čistega alkohola. Po novem je mali proizvajalec žganja oseba, ki  proizvede do 150 litrov  100% čistega alkohola letno. Kdor bo presegel to količino, bo zapadel pod obveznost plačila 100% trošarine. Mali proizvajalec žganja mora  obračun predložiti  do 31. maja  za preteklo davčno obdobje, plačati pa najkasneje  do 30. junija. Malemu proizvajalci žganja, ki ima  v letošnjem letu  v uporabi kotel za kuhanje žganja,  bo davčni organ  odmeril trošarinsko  obveznost v skladu  z odločbo  do 30. aprila 2017. Tisti, ki imajo v okviru dopolnilne dejavnosti  na kmetiji registrirano predelavo sadja in v tem sklopu tudi  žganjekuho takšno spremembo pozdravljajo,  saj bodo tako bolj konkurenčni, še bolj konkurenčni pa bi bili, če bi v državi  povečali kontrolo prodaje na črno.  Janez Bučar iz Sadjarstva Bučar:

»Trošarina je bila zdaj 6, 6 evra za liter žgan ja s 50%  alkohola, torej izračun pokaže, da bomo po novem  za liter plačali 3, 3 evra. V vsakem primeru bomo manj plačali, ne vem pa , ker še ni točno rečeno ali bomo za drugo stopnjo, to se pravi, ko iz žganja naredimo liker, morali ponovno plačati trošarino ali ne, o tem pa zaenkrat še nimamo podatka.«

 

Na Kmetijsko gozdarski zbornici  glede tega pojasnjujejo, da  za alkoholizirane pijače, ki jih z mešanjem, staranjem,  aromatiziranjem , dodajanjem in drugimi postopki  proizvede mali proizvajalec,  ne nastane obveznost  za obračun  in plačilo trošarine, tako da ne bo več dvakratnega obračunavanja trošarine.

Zelo dobrodošlo pa je polovično znižanje trošarin za male proizvajalce piva, saj so do zdaj plačevali enako visoko trošarino kot industrijski proizvajalci na primer Laško ali Union. Ob tem, da je trošarina v Sloveniji med najvišjimi v EU in znaša 12,10  evrov za 1 % alkohola  za en hektoliter piva. Mali proizvajalci so tisti, ki letno  proizvedejo največ 20 tisoč hektolitrov piva in takih je v Sloveniji 50 do 60 pravi Albin Hozjan, predsednik društva malih pivovarjev Slovenije, čeprav vsi niso člani društva. Po navadi  so v Sloveniji to družinska podjetja, z enim ali dvema zaposlenima :

»Jaz sem tud mali pivovar, v Mariboru imam malo pivovarno, to zame trenutno pomeni, da bom lahko zaposlil dva dodatna človeka in povečal proizvodnjo. Predvidevam, da se bo razvilo še več malih pivovarn, da bodo povečale  svoje kapacitete proizvodenj  in povečale zaposlovale še več ljudi, kar je trenutno v Sloveniji samo dobrodošlo …«

 

Na osnovi lastnih izkušenj  g. Hozjan opaža veliko povpraševanje po raznolikih  vrstah piva, ki jih varijo  male pivovarne.


Za naše kmetovalce

722 epizod


Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Za naše kmetovalce

07.08.2016


Ne samo pri nas – tu je rast malih pivovarn še bolj na začetku – tudi na Češkem, v znani pivovarski deželi, imajo mali pivovarji nižje davke. V zvezi s tem bomo  spoznali primer uspešne in čisto samosvoje češke pivovarne Bernard, katere pivo se prodaja tudi pri nas. Nastala je tako rekoč iz ruševin. Tudi kriza v letih 2008 in 2009, ko so se številne pivovarne zaradi manjše porabe zaprle, je ni uničila.

Kriza je vplivala tudi na pivovarsko industrijo na Češkem. Povprečna poraba piva se je znižala na 145 litrov na osebo, to je za 15 litrov manj, zato se je v tistem obdobju zaprlo večje število pivovarn. Na Češkem je tuje pivo veliko dražje od domačega, na policah velikih supermarketov uvoženega piva z lastnimi blagovnimi znamkami sploh ni. Se pa delež uvoza počasi povečuje. Največ uvoženega piva na Češkem – poljskega – proda trgovska mreža Lidl, in sicer s svojo trgovsko znamko. Je zelo poceni.

Po krizi je tržni delež uveljavljenih blagovnih znamk piva kljub velikemu vlaganju v propagando upadal. Obdržati so ga skušali z novostmi, sadnimi pivi, ki jih je vedno več, vendar imajo ti napitki dodanih povprečno po 13 različnih aditivov. Sadna piva obsegajo približno 18 odstotkov češkega trga. Trenutno je pivovarna Bernard v veliki konkurenci čeških pivovarn z 1,7 odstotka tržnega deleža na osmem mestu, je pa zelo posebna zaradi izjemno hitrega razvoja. Lani je povečala prodajo za 50 odstotkov, leto prej za 40. Vse to nam je ob predstavitvi češkega trga in svojega podjetja povedal Tomaš Radil, izvozni direktor pivovarne Bernard.

 »Trenutno nimamo nobene potrebe po investiranju v marketing ali poceni prodaji, poskušamo stabilizirati rast. Postajamo svetovno podjetje. »

 

Pivo Bernard je na Češkem priljubljeno, vendar ga izvažajo v 35 različnih držav – največ v Slovaško, Slovenijo, Švedsko in na Poljsko. Kaj je razlog njihovega uspeha?

»Seveda pivo, njegova kakovost po naši tradicionalni recepturi in prizadevanje, da bi ustvarili kultno znamko piva. Ljubitelji našega piva so zelo zvesti in prisegajo na znamko Bernard . Vsaj na Češkem je pitje piva Bernard že postalo kultno, saj je naš lastnik slavna osebnost z močnim značajem.«  

 

 

Gospod Bernard je bil ustanovitelj Zveze malih pivovarjev, ob pomoči katere mu je uspelo doseči znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarje. Na Češkem imajo status malih pivovarn podjetja z letno proizvodnjo, manjšo od 200 tisoč hektolitrov piva; če je ta meja presežena, so podvržene višji trošarini.

»Mikropivovarne zdaj plačujejo nižje takse oz. trošarine in lahko rastejo hitreje. Če bi imela velika pivovarska podjetja enake stroške, to ne bi bilo pravično. Lahko si predstavljate, da v komunističnem obdobju sploh ni bilo zasebnih pivovarn, pač pa samo 5 velikih državnih, ki so dobivale državno pomoč in so si z izvozom že v obdobju komunizma ustvarile tržne deleže na tujih trgih. Mala zasebna podjetja v primeri z njimi torej so bila v veliko slabšem položaju.«

 

S tem argumentom je Bernard tudi dosegel znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarne. To je močno vplivalo na porast zasebnih pivovarn in raznovrstne ponudbe piva na trgu. Na Češkem zdaj deluje približno 300 velikih industrijskih in malih pivovarn.

Pivovarna Bernard je bila ustanovljena leta 1991, ko so trije družabniki prevzeli 4 stoletja staro propadajočo pivovarno v bankrotu v Humpolcu. Leta 2000 so kupili star objekt za proizvodnjo ječmenovega slada blizu Brna, ki ima svoj lastni vodni vir in je trenutno ena zadnjih tradicionalnih tovarn za proizvodnjo ječmenovega slada v državi. Leta je bil 50-odstotni delež pivovarne prodan belgijskemu podjetju Duvel, sedež podjetja pa je ostal v Humpolcu. Preostali delež je v rokah dveh čeških partnerjev. Četrtino ima v lasti Stanislav Bernard, četrtino pa Josef Vaver. Zaposleni zelo občudujejo njun uspeh. Leta 1992 je pivovarna Bernard zaposlovala 40 ljudi, lani pa že 188. V tem obdobju se je proizvodnja skoraj podvojila, narasla je na 302 tisoč hektolitrov, lanski letni promet pa na 23,3 milijonov evrov. Ker so v središču mesta , je problem, da proizvodnih zmogljivosti ne morejo večati.

V nasprotju s številnimi drugimi, ki poskušajo preživeti tako, da izdelujejo poceni pivo, v pivovarni Bernard želijo ohraniti vrhunsko kakovost.

»Če želimo ostati v zgornjem cenovnem razredu, moramo prodajati odlično pivo. Uspeh torej temelji na okusu, k prepoznavnosti pa zagotovo prispeva tudi Bernardova osebnost. Javnosti ostaja znan tudi tako, da vedno izraža svoja stališča do aktualnih političnih razmer o pivovarskem poslu.«

 

Propagiranje piva je nekaj posebnega. Na etiketah steklenic se po navadi pojavlja kar Stanislav Bernard, ki se kritično in humorno odziva na različna politična dogajanja ali ukrepe vlade in za alternativo ponorelemu svetu ponuja pivo svoje blagovne znamke. Glede na sezono pa se na etiketah piva pojavlja tudi kot Božiček ali velikonočni zajček. Čeprav zaradi svojega posebnega pristopa vzbuja tudi posmeh, je s svojo izvirnostjo zelo prodoren.

 

 

Nekaj posebnega je grenkoba njihovega piva. Glede te se ne prilagajajo.

»To ni pivo za vsakogar, je grenko. Na Kitajsko ga npr. ne izvažamo, čeprav nam partnerji pravijo: naredite slajše pivo. Ponujamo, kar ponujamo, to je naše značilno pivo. Vztrajamo pri tradicionalni tehnologiji in kulturi pitja piva. Pomembno je, pri kateri temperaturi hranimo pivo, da bomo okusili sestavine. Pivo z veliko mehurčki tega ne omogoča.«

 

 

Pivovarna kupuje kakovostni ječmenov slad iz brnske regije ter iz češko –moldavskega hribovja. Poleg tega uporablja samo najboljši češki hmelj. Ječmenov slad izdeluje na tradicionalen način, podobno kot destilarne viskija. To je počasnejši proces, tako da v sladu ostanejo vsi encimi in sladkorji. Ječmena ne pražijo, uporabljajo pa tudi svojo lastno kulturo kvasa. Namesto za pasterizacijo so se odločili za mikrofiltracijo, pri kateri se okusi bolj ohranijo. Ker prestaro pivo ni več dobro, na embalažo odtisnejo datum polnjenja;  s tem trgovce prisilijo, da poskrbijo, da se ustekleničeno pivo hitreje proda s polic in se ne stara v steklenicah.

 

Tudi v Sloveniji so se trošarine za male proizvajalce znižale

 

V tem tednu je v veljavo stopil novi  Zakon o trošarinah, ki je prijazen do malih proizvajalcev alkoholnih pijač in sicer malih pivovarjev in malih proizvajalcev  žganja, saj jim za 50% znižuje višino trošarine.  Malim vinarjem pa omogoča odpremo  vina v drugo državo članico po režimu odloga in na ta način olajšuje  njihov prodor na tuje trge.

Kar se tiče  trošarin so kot mali proizvajalci vina po novem  osebe, ki imajo v lasti ali uporabi najmanj 0,1 ha  vinograda in največ 20 ha in iz lastnega grozdja letno  pridelajo  največ 100 tisoč l vina. Priznana lastna raba znaša 600 litrov na gospodinjstvo in zanjo ne  velja obveznost prijave  in obračunavanja trošarine. Za vino trošarine  ni, če pa bo uzakonjena  bo bodo imeli mali proizvajalci to ugodnost, da bodo vložili obračun trošarine do 20. februarja  za preteklo leto. Pomembna novost pa je   da mali proizvajalci vina lahko vino odpremljajo  v države članice  po režimu odloga.

Spremembe so tudi na področju žganjekuhe, kjer ni več razlike med  tržno proizvodnjo žganja ali proizvodnjo za lastno rabo. Tako ne bo več treba davčnemu organu prijavljati kotlov za žganjekuho. Po podatkih carinske uprave je bilo do zdaj nekaj manj kot 15 500 malih pridelovalcev žganja z enim kotlom, takih z dvema ali več kotli pa 35. Zdaj vse proizvedene količine zapadejo pod trošarino, po novem  ta za male proizvajalce znaša  66o evrov za  hektoliter  100% čistega alkohola. Po novem je mali proizvajalec žganja oseba, ki  proizvede do 150 litrov  100% čistega alkohola letno. Kdor bo presegel to količino, bo zapadel pod obveznost plačila 100% trošarine. Mali proizvajalec žganja mora  obračun predložiti  do 31. maja  za preteklo davčno obdobje, plačati pa najkasneje  do 30. junija. Malemu proizvajalci žganja, ki ima  v letošnjem letu  v uporabi kotel za kuhanje žganja,  bo davčni organ  odmeril trošarinsko  obveznost v skladu  z odločbo  do 30. aprila 2017. Tisti, ki imajo v okviru dopolnilne dejavnosti  na kmetiji registrirano predelavo sadja in v tem sklopu tudi  žganjekuho takšno spremembo pozdravljajo,  saj bodo tako bolj konkurenčni, še bolj konkurenčni pa bi bili, če bi v državi  povečali kontrolo prodaje na črno.  Janez Bučar iz Sadjarstva Bučar:

»Trošarina je bila zdaj 6, 6 evra za liter žgan ja s 50%  alkohola, torej izračun pokaže, da bomo po novem  za liter plačali 3, 3 evra. V vsakem primeru bomo manj plačali, ne vem pa , ker še ni točno rečeno ali bomo za drugo stopnjo, to se pravi, ko iz žganja naredimo liker, morali ponovno plačati trošarino ali ne, o tem pa zaenkrat še nimamo podatka.«

 

Na Kmetijsko gozdarski zbornici  glede tega pojasnjujejo, da  za alkoholizirane pijače, ki jih z mešanjem, staranjem,  aromatiziranjem , dodajanjem in drugimi postopki  proizvede mali proizvajalec,  ne nastane obveznost  za obračun  in plačilo trošarine, tako da ne bo več dvakratnega obračunavanja trošarine.

Zelo dobrodošlo pa je polovično znižanje trošarin za male proizvajalce piva, saj so do zdaj plačevali enako visoko trošarino kot industrijski proizvajalci na primer Laško ali Union. Ob tem, da je trošarina v Sloveniji med najvišjimi v EU in znaša 12,10  evrov za 1 % alkohola  za en hektoliter piva. Mali proizvajalci so tisti, ki letno  proizvedejo največ 20 tisoč hektolitrov piva in takih je v Sloveniji 50 do 60 pravi Albin Hozjan, predsednik društva malih pivovarjev Slovenije, čeprav vsi niso člani društva. Po navadi  so v Sloveniji to družinska podjetja, z enim ali dvema zaposlenima :

»Jaz sem tud mali pivovar, v Mariboru imam malo pivovarno, to zame trenutno pomeni, da bom lahko zaposlil dva dodatna človeka in povečal proizvodnjo. Predvidevam, da se bo razvilo še več malih pivovarn, da bodo povečale  svoje kapacitete proizvodenj  in povečale zaposlovale še več ljudi, kar je trenutno v Sloveniji samo dobrodošlo …«

 

Na osnovi lastnih izkušenj  g. Hozjan opaža veliko povpraševanje po raznolikih  vrstah piva, ki jih varijo  male pivovarne.


28.02.2021

Novosti subvencijske kampanje

V oddaji Za naše kmetovalce smo predstavili letošnjo subvencijsko kampanjo, ki se je začela prejšnjo sredo. Mladi prevzemniki kmetij se lahko vse do sredine junija prijavijo na razpis za nepovratna sredstva, na voljo je 10 milijonov evrov in pol. Spremljali smo tudi dražbo lesa v Slovenj Gradcu – znano je, da v slovenskih gozdovih raste najkakovostnejši les. Ob koncu pa smo preverili, kakšne načrte ima Pomurski sejem glede letošnjega Kmetijsko-živilskega sejma Agra.


21.02.2021

Državni gozdovi dobili novo vodstvo

V oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo standarde in možnosti za vključitev kmetov v ukrepe za dobrobit živali ter izkušnje izvajanja teh ukrepov. Do prvega marca je še dovoljen poseg v lesno zarast na brežinah vodotokov. Sečnjo lesne zarasti morajo lastniki kmetijskih zemljišč prijaviti na upravni enoti, kjer pridobijo dovoljenje. Podjetje Slovenski državni gozdovi, ki upravlja petino vseh gozdnih površin v državi, bo prihodnjih pet let vodil Robert Tomazin, ki med prednostne naloge uvršča povrnitev zaupanja in strpnosti. Podrobneje predstavljamo vodič po ekoloških kmetijah slovenske Istre, ki je nastal v okviru evropskega projekta Ekosop. Oddajo pa smo sklenili z obiskom kmetije v Golem Brdu v Goriških brdih, ki jo je lani prevzel 26-leten Martin Peresin. Z nepovratnimi sredstvi, namenjenimi mladim prevzemnikom, pospešeno obnavlja in razvija kmetijo.


14.02.2021

Kmetijstvo in gastronomija

V oddaji Za naše kmetovalce smo vam najprej ponudili nekaj uporabnih informacij v zvezi z javnimi razpisi v letošnjem letu. Letos jih bo 28, v skupni vrednosti 183,3 milijona evrov. Dva razpisa sta že odprta. Letošnja novost je, da bosta za naložbe v kmetijska gospodarstva – v septembru – objavljena dva ločena ukrepa. Eden le za gorske kmetije, drugi pa za ekološke kmetije. Izvedeli ste, kako se v dani situaciji izobražujejo v novomeški enoti Kmetijsko-gozdarskega zavoda, spoznali novo sprejeto strategijo kmetijstva v občini Bohinj, ki je zelo pomembna tudi zaradi urejenosti krajine, in slišali, kakšni so bili zaključki spletnega posveta Gastronomija 2021, izzivi za kmetijstvo, gostinstvo in turizem, ki ga je pripravila občina Pivka.


07.02.2021

Zdravi odnosi so temelj uspešne družinske kmetije

Osrednjo pozornost namenjamo projektu Zveze slovenske podeželske mladine, ki v mesecu februarju in marcu organizira delavnice o duševnem zdravju na podeželju. V luči priprave strateškega načrta Skupne kmetijske politike za obdobje od 2023 do 2027, ki ga pripravljajo na kmetijskem ministrstvu, predstavljamo ugotovitve ameriške analize učinkov predlagane reforme na zmanjšanje proizvodnje hrane in povišanje cen. Po združitvi kmetijske zadruge Trebnje in zadruge Krka Novo Mesto, sprašujemo o načrtih, zdaj največje kmetijske zadruge v državi. Ob koncu oddaje pa se pogovarjamo o kmečki tradiciji peke pustnih krofov v deželi kurentov.


31.01.2021

Letos nekaj predikatnih vin

V zadnji januarski kmetijski oddaji smo vas seznanili z novim razpisom za mlade prevzemnike kmetij. To bo še zadnji razpis Programa razvoja podeželja za obdobje med letoma 2014 in 2020. Razpisanih je 14,4 milijona evrov nepovratnega denarja. Zimski meseci so običajno namenjeni izobraževanju; kako pa to med epidemijo poteka na daljavo, smo preverili v tej oddaji. Govorili smo še o posebnih trgatvah. Zanje morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, in lani so bili idealni. Ob koncu pa smo predstavili čebelarski dvojec z Zgornje Polskave – Niko in Borisa Posleka.


24.01.2021

Ekonomičnost poslovanja na kmetiji

Tokratna oddaja Za naše kmetovalce bo nekoliko bolj primorsko obarvana, ob tem pa ponujamo vsebine, ki pridejo prav tudi tistim, ki ne kmetujejo na Primorskem. Zbrali smo nasvete, kako voditi kmetijo, da bo ekonomična, in povabili k pogovoru specialista za agrarno ekonomiko Mirana Sotlarja. Predstavili bomo težave kmetov, ki bi želeli za potrebe kmetovanja na svojih zemljiščih zgraditi ustrezne objekte. Obiskali smo turistično kmetijo Široko v Posočju. Zaradi epidemije so po skoraj dveh desetletjih prvič zaprli vrata za obiskovalce, čas pa izkoristili za sajenje starih avtohtonih sort jablan in drena. Predstavljamo tudi evropski projekt Ecovinegols, v katerem ob še petih državah sodeluje tudi Slovenija.


17.01.2021

Za naše kmetovalce

Od začetka letošnjega leta velja novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V oddaji Za naše kmetovalce ste izvedeli, da ta med drugim kmečkim upokojencem prinaša odpravo preteklih krivic. Obiskal smo haloške vinarje, ki so pred dvema letoma skupaj kupili mobilno polnilno postajo, zdaj pa načrtujejo še nakup zemljišča za logistično-skladiščni prostor. Pogovarjali smo se z mladim prevzemnikom Timotejem Kovačem iz Palčja, ki je pred šestimi leti začel oživljati domačo kmetijo. Ta je zadnjima dvema generacijama služila samo za samooskrbo, nazadnje je bila dobro obdelana pred tremi generacijami. Za konec smo skočili še na drugo stran Javornikov, kjer smo se mudili na posestvu Bajer v vasici Viševek – eni najstarejših kmetij v Loški dolini.


10.01.2021

Pridelavo zelenjave je treba preseliti v rastlinjake, Mednarodno leto sadja in zelenjave poudarja pomen transporta, logistike, skladiščenja, priprave izdelka za trg za zmanjšanje odpadkov na poti od nasada ali njive naprej do potrošnika

Leto 2021 je mednarodno leto sadja in zelenjave. V oddaji Za naše kmetovalce nam je kmetijski minister, Jože Podgoršek, povedal, kako kmetijsko ministrstvo podpira oba sektorja. Obiskali smo nov rastlinjak podjetja Paradajz v Veliki Polani, kjer so prvič začeli obirati paradižnik tudi pozimi. Preverili smo, kako je z neposredno prodajo kmetijskih pridelkov na dolenjskem v času omejitev zaradi koronavirusa. Ob koncu pa spomnimo, kako lastniki gozdov na območjih Natura 2000 lahko pridobijo sredstva iz Gozdnega sklada za ohranjanje biotske raznovrstnosti.


03.01.2021

Leto 2020 razgalilo krivična razmerja v kmetijstvu

V prvi oddaji Za naše kmetovalce v letu 2021 smo se s kmeti in kmeticami, zaslužnimi za ohranjanje podeželja, ozrli na leto, ki tudi kmetijstvu ni prineslo nič dobrega – nasprotno, zakrivilo je izredno poslabšanje na kmetijskih trgih posameznih panog. S prispevki naših dopisnic smo se sprehodili po različnih koncih Slovenije in pogledali v nenavadno leto 2020. Ob prvem valu epidemije so težave pri odkupu najbolj občutili pridelovalci zelenjave. V drugem valu pa so o alarmantnem stanju pri prodaji poročali prašičerejci in rejci goveda, ki opozarjajo tudi na povečano nesorazmerje med odkupno in maloprodajno ceno.


27.12.2020

Strokovnjaki o kmetijstvu v letu 2020

Leto se izteka in to je vedno čas, ko se ozremo nazaj in naredimo obračun. Tudi v tokratni oddaji Za naše kmetovalce bomo osvetlili nekatera dogajanja, ki so zaznamovala leto. K pogovoru smo povabili strokovnjake s treh različnih področij. O vinogradništvu in vinarstvu v luči dobre letine, predvsem pa pandemije koronavirusne bolezni bo govoril glavni enolog največje slovenske vinske kleti Kleti Brda Darinko Ribolica. Oljkarstvo se je v tem letu spoprijemalo z več težavami in tudi rešitvami. O njih s predsednikom Društva oljkarjev Slovenske Istre Elvinom Klobasom. Letošnje leto je bilo mednarodno leto zdravja rastlin. Vse več je bolezni in škodljivcev, ki jih je treba zatirati, še posebno, ker gre po navadi za tujerodne organizme. V prizadevanjih za ohranitev okolja je dovoljenih vse manj kemičnih sredstev za zatiranje. O tem pomembnem in aktualnem vprašanju se bomo pogovarjali s specialistom za varstvo rastlin dr. Ivanom Žežlino.


20.12.2020

Koronakriza razgalila vso bedo neorganiziranosti slovenskega kmetstva

Kmetijsko področje so poleg koronakrize letos zaznamovale tudi volitve v pomembnih kmečkih organizacijah. Te in pa burno politično dogajanje v stranki, ki ima v tem mandatu kmetijski resor, so vpliv na kmetijsko politiko položile v roke osebam, s katerimi smo se pogovarjali v tokratni oddaji Za naše kmetovalce. V iztekajoče se leto in v prihajajoče, novo, nič manj zahtevno leto, smo pogledali z Jožetom Podgorškom, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Romanom Žvegličem, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Borutom Florjančičem, predsednikom Zadružne zveze Slovenije in Anjo Mager, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine.


13.12.2020

Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce ste ta teden izvedeli, da je ta hip odprtih več razpisov, dva za naložbe v kmetijska gospodarstva, poleg tega pa še razpisa za sheme kakovosti ter za trženje in predelavo. Začenja se prenova desetletnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Zavod za gozdove vse zainteresirane vabi, da do 31. decembra podajo pobude za izboljšanje upravljanja gozdov in prostoživečih živalskih vrst. Ugotavljali smo tudi, kako koronakriza vpliva na prodajo terana in kislega zelja, ter obiskali Semenjalnico. Gre za projekt, v sklopu katerega bo Zgornja Gorenjska dobila celostni model ekološke semenarske zadruge, ki naj bi vplival na dvig samooskrbe z ekološkim semenskim materialom in povečanje lokalne ter regionalne agronomske biotske raznovrstnosti.


06.12.2020

Alarmantne razmere pri odkupu rdečega mesa, Letošnje leto je prineslo izjemno poslabšanje na kmetijskih trgih posameznih panog

V oddaji Za naše kmetovalce smo opozorili na hude težave slovenskih prašičerejcev in govedorejcev, ki opozarjajo tudi na povečano nesorazmerje med odkupno in maloprodajno ceno. Dodali smo poziv pridelovalcev, naj hrano kupujemo pri lokalnih ponudnikih. Kmetje so se dobro organizirali že v prvem valu epidemije in po nekaterih ocenah je prodaja dobro tekla. Govorili smo še o razvoju oljkarske panoge v prihodnje in dodali povabilo javnega zavoda Krajinski park Goričko lastnikom kmetijskih zemljišč, ki bi želeli zasaditi sadike visokodebelnih starejših sort jablan.


29.11.2020

Protivetrni pasovi v Vipavski dolini

V oddaji Za naše kmetovalce smo kmetijskega ministra povprašali, kaj bo Slovenija v prihodnji perspektivi naredila za večjo samooskrbo s hrano, saj država še vedno zaostaja za želenimi cilji. Končuje se petletni projekt prilagajanja na vplive podnebnih sprememb v Vipavski dolini in njegove prednosti je prepoznalo tudi Kmetijsko ministrstvo, ki bo zasadilo protivetrne pasove za zaščito pred odnašanjem rodovitne prsti. Hmeljarji se zaradi manjše potrošnje spopadajo z zaostrenimi razmerami. Od te panoge je odvisnih kar 120 slovenskih pridelovalcev. Obiskali pa smo tudi kmetovalca Luka Parovela v Istri, ki je najbolj znan po pridelavi česna. Pred kratkim je stopil tudi na čelo Kmetijske zadruge Agraria.


22.11.2020

S pametnimi pastmi za škodljivce po vsem svetu

Oddajo Za naše kmetovalce smo ta teden začeli v Pomurju, kjer živinorejci opozarjajo na ustavitev odkupa živine. Ta ostaja v hlevih, to kmetom povzroča dodatne stroške, in hkrati izgublja tudi ceno. Slišali ste spodbudno novico, da so naši gozdovi v zadnjem času deležni manj napadov podlubnikov, in izvedeli, kako je s prodajo Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj. Spoznali ste sistem Trapeview za spremljanje in napovedovanje škodljivih organizmov, ki so ga pred desetimi leti začeli razvijati na Razdrtem, danes pa ga poznajo na vseh svetovnih celinah. Pogovarjali smo se tudi z vodjo skupine raziskovalcev z Nacionalnega inštituta za biologijo prof. dr. Kristino Gruden, ki vodi skupino raziskovalcev, ki soustvarjajo super krompir.


15.11.2020

Za naše kmetovalce

Vas zanimajo teme, povezane s kmetijstvom, gozdarstvom, prehrano in življenjem na podeželju? Spremljate kmetijsko politiko? Ali pritegne vašo pozornost oživljanje tradicionalnih, skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti, značilnih za podeželsko prebivalstvo? Če je odgovor da, ste med občinstvom oddaj Za naše kmetovalce, ki nastajajo na terenu, v studiih Radia Slovenija, njegovih dopisništvih in regionalnih centrih RTV Slovenija. Ob nedeljah ob 13.20 na Prvem.


08.11.2020

Epidemija koronavirusne bolezni prizadela vinarje

Letošnje leto je zaradi pandemije koronavirusne bolezni povsem drugačno tudi za vinogradnike in vinarje. Zdaj se bliža njihov največji praznik, god svetega Martina, ko vinarji v normalnih razmerah na stežaj odprejo vrata svojih vinskih kleti za vse ljubitelje žlahtne kapljice, a bodo kleti letos ostale zaprte. Za kmetijsko oddajo pa smo vendarle preverili, kako zadovoljni so z letošnjim pridelkom in s kakšnimi težavami so se spopadali v tem težkem letu. Na Primorskem pravijo, da je bila letošnja trgatev na celotnem njihovem območju količinsko pričakovana in kakovostno zelo dobra. Dolenjski vinogradniki so imeli s spomladansko pozebo srečo v nesreči, saj bo količinsko manjši pridelek ob manjši prodaji zaradi epidemije zmanjšal težave z zalogami. Kot zelo dobrega pa ocenjujejo letošnji vinski letnik na Štajerskem in v Prekmurju.


01.11.2020

Roman Žveglič, novi predsednik KGZS

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo novega predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča, ki je v ponovljenem glasovanju za štiri glasove premagal protikandidata Marjana Podobnika. Socialni partnerji pred njega postavljajo visoka pričakovanja. Podajamo se v slovensko Istro, kjer je oljčna sezona na vrhuncu. Zaznamovana je z epidemijo, prav tako kot izobraževanja kmetov, ki jih pripravljajo Kmetijsko gozdarski zavodi. Ta bodo zato potekala prilagojeno razmeram. Za konec pa se odpravljamo še k vinogradniku in vinarju Valterju Mlečniku v Bukovico v Spodnje Vipavski dolini, ki prisega na naravno pridelavo in predelavo grozdja. Njegova vina so našla pot po vsem svetu, tudi na Japonsko.


25.10.2020

Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce ste ta teden lahko prisluhnili trem temam o sadju in lupinarjih. Stekla je vseslovenska akcija pod geslom »Najboljše imamo doma«, s katero vas organizatorji skušajo prepričati, da je naše, domače sadje veliko boljše od cenenega uvoženega. Izvedeli ste, kako je obrodila nova vrsta jabolka bonita, ki je odporna na najbolj pogoste bolezni in so jo sadjarji, povezani v zadrugo, na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu, predstavili pred letom dni. Jesen nas je obdarila tudi z lupinarji, zato lahko v gozdovih srečate številne nabiralce kostanja. Mudili smo se v mlinu Košak iz Družinske vasi in se pozanimali, kako na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, poteka brezplačno izobraževanje za zaposlene, samozaposlene in kmete s področja arboristike in tehnike dela z motorno žago pri sečnji in spravilu lesa.


18.10.2020

Jože Podgoršek je novi kmetijski minister

V oddaji Za naše kmetovalce objavljamo pogovor z novim kmetijskim ministrom Jožetom Podgorškom. Ta si želi, da bi se socialni partnerji manj zanašali na državno pomoč in več na lastne povezovanje. Ob koncu trgatve smo se pogovarjali z vinogradnikom in vinarjem iz Ritoznoja. Seznanili smo se z letošnjo pridelavo buč in stiskanjem bučnic v olje v kmetijski zadrugi Ljutomer Križevci in z razvojem občinskega lesnopredelovalnega centra Kočevski les. Pozornost smo posvetili tudi kmečkim ženskam, ki so pred dnevi obeležile svoj mednarodni dan.


Stran 1 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov