Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Za naše kmetovalce

07.08.2016


Ne samo pri nas – tu je rast malih pivovarn še bolj na začetku – tudi na Češkem, v znani pivovarski deželi, imajo mali pivovarji nižje davke. V zvezi s tem bomo  spoznali primer uspešne in čisto samosvoje češke pivovarne Bernard, katere pivo se prodaja tudi pri nas. Nastala je tako rekoč iz ruševin. Tudi kriza v letih 2008 in 2009, ko so se številne pivovarne zaradi manjše porabe zaprle, je ni uničila.

Kriza je vplivala tudi na pivovarsko industrijo na Češkem. Povprečna poraba piva se je znižala na 145 litrov na osebo, to je za 15 litrov manj, zato se je v tistem obdobju zaprlo večje število pivovarn. Na Češkem je tuje pivo veliko dražje od domačega, na policah velikih supermarketov uvoženega piva z lastnimi blagovnimi znamkami sploh ni. Se pa delež uvoza počasi povečuje. Največ uvoženega piva na Češkem – poljskega – proda trgovska mreža Lidl, in sicer s svojo trgovsko znamko. Je zelo poceni.

Po krizi je tržni delež uveljavljenih blagovnih znamk piva kljub velikemu vlaganju v propagando upadal. Obdržati so ga skušali z novostmi, sadnimi pivi, ki jih je vedno več, vendar imajo ti napitki dodanih povprečno po 13 različnih aditivov. Sadna piva obsegajo približno 18 odstotkov češkega trga. Trenutno je pivovarna Bernard v veliki konkurenci čeških pivovarn z 1,7 odstotka tržnega deleža na osmem mestu, je pa zelo posebna zaradi izjemno hitrega razvoja. Lani je povečala prodajo za 50 odstotkov, leto prej za 40. Vse to nam je ob predstavitvi češkega trga in svojega podjetja povedal Tomaš Radil, izvozni direktor pivovarne Bernard.

 »Trenutno nimamo nobene potrebe po investiranju v marketing ali poceni prodaji, poskušamo stabilizirati rast. Postajamo svetovno podjetje. »

 

Pivo Bernard je na Češkem priljubljeno, vendar ga izvažajo v 35 različnih držav – največ v Slovaško, Slovenijo, Švedsko in na Poljsko. Kaj je razlog njihovega uspeha?

»Seveda pivo, njegova kakovost po naši tradicionalni recepturi in prizadevanje, da bi ustvarili kultno znamko piva. Ljubitelji našega piva so zelo zvesti in prisegajo na znamko Bernard . Vsaj na Češkem je pitje piva Bernard že postalo kultno, saj je naš lastnik slavna osebnost z močnim značajem.«  

 

 

Gospod Bernard je bil ustanovitelj Zveze malih pivovarjev, ob pomoči katere mu je uspelo doseči znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarje. Na Češkem imajo status malih pivovarn podjetja z letno proizvodnjo, manjšo od 200 tisoč hektolitrov piva; če je ta meja presežena, so podvržene višji trošarini.

»Mikropivovarne zdaj plačujejo nižje takse oz. trošarine in lahko rastejo hitreje. Če bi imela velika pivovarska podjetja enake stroške, to ne bi bilo pravično. Lahko si predstavljate, da v komunističnem obdobju sploh ni bilo zasebnih pivovarn, pač pa samo 5 velikih državnih, ki so dobivale državno pomoč in so si z izvozom že v obdobju komunizma ustvarile tržne deleže na tujih trgih. Mala zasebna podjetja v primeri z njimi torej so bila v veliko slabšem položaju.«

 

S tem argumentom je Bernard tudi dosegel znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarne. To je močno vplivalo na porast zasebnih pivovarn in raznovrstne ponudbe piva na trgu. Na Češkem zdaj deluje približno 300 velikih industrijskih in malih pivovarn.

Pivovarna Bernard je bila ustanovljena leta 1991, ko so trije družabniki prevzeli 4 stoletja staro propadajočo pivovarno v bankrotu v Humpolcu. Leta 2000 so kupili star objekt za proizvodnjo ječmenovega slada blizu Brna, ki ima svoj lastni vodni vir in je trenutno ena zadnjih tradicionalnih tovarn za proizvodnjo ječmenovega slada v državi. Leta je bil 50-odstotni delež pivovarne prodan belgijskemu podjetju Duvel, sedež podjetja pa je ostal v Humpolcu. Preostali delež je v rokah dveh čeških partnerjev. Četrtino ima v lasti Stanislav Bernard, četrtino pa Josef Vaver. Zaposleni zelo občudujejo njun uspeh. Leta 1992 je pivovarna Bernard zaposlovala 40 ljudi, lani pa že 188. V tem obdobju se je proizvodnja skoraj podvojila, narasla je na 302 tisoč hektolitrov, lanski letni promet pa na 23,3 milijonov evrov. Ker so v središču mesta , je problem, da proizvodnih zmogljivosti ne morejo večati.

V nasprotju s številnimi drugimi, ki poskušajo preživeti tako, da izdelujejo poceni pivo, v pivovarni Bernard želijo ohraniti vrhunsko kakovost.

»Če želimo ostati v zgornjem cenovnem razredu, moramo prodajati odlično pivo. Uspeh torej temelji na okusu, k prepoznavnosti pa zagotovo prispeva tudi Bernardova osebnost. Javnosti ostaja znan tudi tako, da vedno izraža svoja stališča do aktualnih političnih razmer o pivovarskem poslu.«

 

Propagiranje piva je nekaj posebnega. Na etiketah steklenic se po navadi pojavlja kar Stanislav Bernard, ki se kritično in humorno odziva na različna politična dogajanja ali ukrepe vlade in za alternativo ponorelemu svetu ponuja pivo svoje blagovne znamke. Glede na sezono pa se na etiketah piva pojavlja tudi kot Božiček ali velikonočni zajček. Čeprav zaradi svojega posebnega pristopa vzbuja tudi posmeh, je s svojo izvirnostjo zelo prodoren.

 

 

Nekaj posebnega je grenkoba njihovega piva. Glede te se ne prilagajajo.

»To ni pivo za vsakogar, je grenko. Na Kitajsko ga npr. ne izvažamo, čeprav nam partnerji pravijo: naredite slajše pivo. Ponujamo, kar ponujamo, to je naše značilno pivo. Vztrajamo pri tradicionalni tehnologiji in kulturi pitja piva. Pomembno je, pri kateri temperaturi hranimo pivo, da bomo okusili sestavine. Pivo z veliko mehurčki tega ne omogoča.«

 

 

Pivovarna kupuje kakovostni ječmenov slad iz brnske regije ter iz češko –moldavskega hribovja. Poleg tega uporablja samo najboljši češki hmelj. Ječmenov slad izdeluje na tradicionalen način, podobno kot destilarne viskija. To je počasnejši proces, tako da v sladu ostanejo vsi encimi in sladkorji. Ječmena ne pražijo, uporabljajo pa tudi svojo lastno kulturo kvasa. Namesto za pasterizacijo so se odločili za mikrofiltracijo, pri kateri se okusi bolj ohranijo. Ker prestaro pivo ni več dobro, na embalažo odtisnejo datum polnjenja;  s tem trgovce prisilijo, da poskrbijo, da se ustekleničeno pivo hitreje proda s polic in se ne stara v steklenicah.

 

Tudi v Sloveniji so se trošarine za male proizvajalce znižale

 

V tem tednu je v veljavo stopil novi  Zakon o trošarinah, ki je prijazen do malih proizvajalcev alkoholnih pijač in sicer malih pivovarjev in malih proizvajalcev  žganja, saj jim za 50% znižuje višino trošarine.  Malim vinarjem pa omogoča odpremo  vina v drugo državo članico po režimu odloga in na ta način olajšuje  njihov prodor na tuje trge.

Kar se tiče  trošarin so kot mali proizvajalci vina po novem  osebe, ki imajo v lasti ali uporabi najmanj 0,1 ha  vinograda in največ 20 ha in iz lastnega grozdja letno  pridelajo  največ 100 tisoč l vina. Priznana lastna raba znaša 600 litrov na gospodinjstvo in zanjo ne  velja obveznost prijave  in obračunavanja trošarine. Za vino trošarine  ni, če pa bo uzakonjena  bo bodo imeli mali proizvajalci to ugodnost, da bodo vložili obračun trošarine do 20. februarja  za preteklo leto. Pomembna novost pa je   da mali proizvajalci vina lahko vino odpremljajo  v države članice  po režimu odloga.

Spremembe so tudi na področju žganjekuhe, kjer ni več razlike med  tržno proizvodnjo žganja ali proizvodnjo za lastno rabo. Tako ne bo več treba davčnemu organu prijavljati kotlov za žganjekuho. Po podatkih carinske uprave je bilo do zdaj nekaj manj kot 15 500 malih pridelovalcev žganja z enim kotlom, takih z dvema ali več kotli pa 35. Zdaj vse proizvedene količine zapadejo pod trošarino, po novem  ta za male proizvajalce znaša  66o evrov za  hektoliter  100% čistega alkohola. Po novem je mali proizvajalec žganja oseba, ki  proizvede do 150 litrov  100% čistega alkohola letno. Kdor bo presegel to količino, bo zapadel pod obveznost plačila 100% trošarine. Mali proizvajalec žganja mora  obračun predložiti  do 31. maja  za preteklo davčno obdobje, plačati pa najkasneje  do 30. junija. Malemu proizvajalci žganja, ki ima  v letošnjem letu  v uporabi kotel za kuhanje žganja,  bo davčni organ  odmeril trošarinsko  obveznost v skladu  z odločbo  do 30. aprila 2017. Tisti, ki imajo v okviru dopolnilne dejavnosti  na kmetiji registrirano predelavo sadja in v tem sklopu tudi  žganjekuho takšno spremembo pozdravljajo,  saj bodo tako bolj konkurenčni, še bolj konkurenčni pa bi bili, če bi v državi  povečali kontrolo prodaje na črno.  Janez Bučar iz Sadjarstva Bučar:

»Trošarina je bila zdaj 6, 6 evra za liter žgan ja s 50%  alkohola, torej izračun pokaže, da bomo po novem  za liter plačali 3, 3 evra. V vsakem primeru bomo manj plačali, ne vem pa , ker še ni točno rečeno ali bomo za drugo stopnjo, to se pravi, ko iz žganja naredimo liker, morali ponovno plačati trošarino ali ne, o tem pa zaenkrat še nimamo podatka.«

 

Na Kmetijsko gozdarski zbornici  glede tega pojasnjujejo, da  za alkoholizirane pijače, ki jih z mešanjem, staranjem,  aromatiziranjem , dodajanjem in drugimi postopki  proizvede mali proizvajalec,  ne nastane obveznost  za obračun  in plačilo trošarine, tako da ne bo več dvakratnega obračunavanja trošarine.

Zelo dobrodošlo pa je polovično znižanje trošarin za male proizvajalce piva, saj so do zdaj plačevali enako visoko trošarino kot industrijski proizvajalci na primer Laško ali Union. Ob tem, da je trošarina v Sloveniji med najvišjimi v EU in znaša 12,10  evrov za 1 % alkohola  za en hektoliter piva. Mali proizvajalci so tisti, ki letno  proizvedejo največ 20 tisoč hektolitrov piva in takih je v Sloveniji 50 do 60 pravi Albin Hozjan, predsednik društva malih pivovarjev Slovenije, čeprav vsi niso člani društva. Po navadi  so v Sloveniji to družinska podjetja, z enim ali dvema zaposlenima :

»Jaz sem tud mali pivovar, v Mariboru imam malo pivovarno, to zame trenutno pomeni, da bom lahko zaposlil dva dodatna človeka in povečal proizvodnjo. Predvidevam, da se bo razvilo še več malih pivovarn, da bodo povečale  svoje kapacitete proizvodenj  in povečale zaposlovale še več ljudi, kar je trenutno v Sloveniji samo dobrodošlo …«

 

Na osnovi lastnih izkušenj  g. Hozjan opaža veliko povpraševanje po raznolikih  vrstah piva, ki jih varijo  male pivovarne.


Za naše kmetovalce

722 epizod


Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Za naše kmetovalce

07.08.2016


Ne samo pri nas – tu je rast malih pivovarn še bolj na začetku – tudi na Češkem, v znani pivovarski deželi, imajo mali pivovarji nižje davke. V zvezi s tem bomo  spoznali primer uspešne in čisto samosvoje češke pivovarne Bernard, katere pivo se prodaja tudi pri nas. Nastala je tako rekoč iz ruševin. Tudi kriza v letih 2008 in 2009, ko so se številne pivovarne zaradi manjše porabe zaprle, je ni uničila.

Kriza je vplivala tudi na pivovarsko industrijo na Češkem. Povprečna poraba piva se je znižala na 145 litrov na osebo, to je za 15 litrov manj, zato se je v tistem obdobju zaprlo večje število pivovarn. Na Češkem je tuje pivo veliko dražje od domačega, na policah velikih supermarketov uvoženega piva z lastnimi blagovnimi znamkami sploh ni. Se pa delež uvoza počasi povečuje. Največ uvoženega piva na Češkem – poljskega – proda trgovska mreža Lidl, in sicer s svojo trgovsko znamko. Je zelo poceni.

Po krizi je tržni delež uveljavljenih blagovnih znamk piva kljub velikemu vlaganju v propagando upadal. Obdržati so ga skušali z novostmi, sadnimi pivi, ki jih je vedno več, vendar imajo ti napitki dodanih povprečno po 13 različnih aditivov. Sadna piva obsegajo približno 18 odstotkov češkega trga. Trenutno je pivovarna Bernard v veliki konkurenci čeških pivovarn z 1,7 odstotka tržnega deleža na osmem mestu, je pa zelo posebna zaradi izjemno hitrega razvoja. Lani je povečala prodajo za 50 odstotkov, leto prej za 40. Vse to nam je ob predstavitvi češkega trga in svojega podjetja povedal Tomaš Radil, izvozni direktor pivovarne Bernard.

 »Trenutno nimamo nobene potrebe po investiranju v marketing ali poceni prodaji, poskušamo stabilizirati rast. Postajamo svetovno podjetje. »

 

Pivo Bernard je na Češkem priljubljeno, vendar ga izvažajo v 35 različnih držav – največ v Slovaško, Slovenijo, Švedsko in na Poljsko. Kaj je razlog njihovega uspeha?

»Seveda pivo, njegova kakovost po naši tradicionalni recepturi in prizadevanje, da bi ustvarili kultno znamko piva. Ljubitelji našega piva so zelo zvesti in prisegajo na znamko Bernard . Vsaj na Češkem je pitje piva Bernard že postalo kultno, saj je naš lastnik slavna osebnost z močnim značajem.«  

 

 

Gospod Bernard je bil ustanovitelj Zveze malih pivovarjev, ob pomoči katere mu je uspelo doseči znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarje. Na Češkem imajo status malih pivovarn podjetja z letno proizvodnjo, manjšo od 200 tisoč hektolitrov piva; če je ta meja presežena, so podvržene višji trošarini.

»Mikropivovarne zdaj plačujejo nižje takse oz. trošarine in lahko rastejo hitreje. Če bi imela velika pivovarska podjetja enake stroške, to ne bi bilo pravično. Lahko si predstavljate, da v komunističnem obdobju sploh ni bilo zasebnih pivovarn, pač pa samo 5 velikih državnih, ki so dobivale državno pomoč in so si z izvozom že v obdobju komunizma ustvarile tržne deleže na tujih trgih. Mala zasebna podjetja v primeri z njimi torej so bila v veliko slabšem položaju.«

 

S tem argumentom je Bernard tudi dosegel znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarne. To je močno vplivalo na porast zasebnih pivovarn in raznovrstne ponudbe piva na trgu. Na Češkem zdaj deluje približno 300 velikih industrijskih in malih pivovarn.

Pivovarna Bernard je bila ustanovljena leta 1991, ko so trije družabniki prevzeli 4 stoletja staro propadajočo pivovarno v bankrotu v Humpolcu. Leta 2000 so kupili star objekt za proizvodnjo ječmenovega slada blizu Brna, ki ima svoj lastni vodni vir in je trenutno ena zadnjih tradicionalnih tovarn za proizvodnjo ječmenovega slada v državi. Leta je bil 50-odstotni delež pivovarne prodan belgijskemu podjetju Duvel, sedež podjetja pa je ostal v Humpolcu. Preostali delež je v rokah dveh čeških partnerjev. Četrtino ima v lasti Stanislav Bernard, četrtino pa Josef Vaver. Zaposleni zelo občudujejo njun uspeh. Leta 1992 je pivovarna Bernard zaposlovala 40 ljudi, lani pa že 188. V tem obdobju se je proizvodnja skoraj podvojila, narasla je na 302 tisoč hektolitrov, lanski letni promet pa na 23,3 milijonov evrov. Ker so v središču mesta , je problem, da proizvodnih zmogljivosti ne morejo večati.

V nasprotju s številnimi drugimi, ki poskušajo preživeti tako, da izdelujejo poceni pivo, v pivovarni Bernard želijo ohraniti vrhunsko kakovost.

»Če želimo ostati v zgornjem cenovnem razredu, moramo prodajati odlično pivo. Uspeh torej temelji na okusu, k prepoznavnosti pa zagotovo prispeva tudi Bernardova osebnost. Javnosti ostaja znan tudi tako, da vedno izraža svoja stališča do aktualnih političnih razmer o pivovarskem poslu.«

 

Propagiranje piva je nekaj posebnega. Na etiketah steklenic se po navadi pojavlja kar Stanislav Bernard, ki se kritično in humorno odziva na različna politična dogajanja ali ukrepe vlade in za alternativo ponorelemu svetu ponuja pivo svoje blagovne znamke. Glede na sezono pa se na etiketah piva pojavlja tudi kot Božiček ali velikonočni zajček. Čeprav zaradi svojega posebnega pristopa vzbuja tudi posmeh, je s svojo izvirnostjo zelo prodoren.

 

 

Nekaj posebnega je grenkoba njihovega piva. Glede te se ne prilagajajo.

»To ni pivo za vsakogar, je grenko. Na Kitajsko ga npr. ne izvažamo, čeprav nam partnerji pravijo: naredite slajše pivo. Ponujamo, kar ponujamo, to je naše značilno pivo. Vztrajamo pri tradicionalni tehnologiji in kulturi pitja piva. Pomembno je, pri kateri temperaturi hranimo pivo, da bomo okusili sestavine. Pivo z veliko mehurčki tega ne omogoča.«

 

 

Pivovarna kupuje kakovostni ječmenov slad iz brnske regije ter iz češko –moldavskega hribovja. Poleg tega uporablja samo najboljši češki hmelj. Ječmenov slad izdeluje na tradicionalen način, podobno kot destilarne viskija. To je počasnejši proces, tako da v sladu ostanejo vsi encimi in sladkorji. Ječmena ne pražijo, uporabljajo pa tudi svojo lastno kulturo kvasa. Namesto za pasterizacijo so se odločili za mikrofiltracijo, pri kateri se okusi bolj ohranijo. Ker prestaro pivo ni več dobro, na embalažo odtisnejo datum polnjenja;  s tem trgovce prisilijo, da poskrbijo, da se ustekleničeno pivo hitreje proda s polic in se ne stara v steklenicah.

 

Tudi v Sloveniji so se trošarine za male proizvajalce znižale

 

V tem tednu je v veljavo stopil novi  Zakon o trošarinah, ki je prijazen do malih proizvajalcev alkoholnih pijač in sicer malih pivovarjev in malih proizvajalcev  žganja, saj jim za 50% znižuje višino trošarine.  Malim vinarjem pa omogoča odpremo  vina v drugo državo članico po režimu odloga in na ta način olajšuje  njihov prodor na tuje trge.

Kar se tiče  trošarin so kot mali proizvajalci vina po novem  osebe, ki imajo v lasti ali uporabi najmanj 0,1 ha  vinograda in največ 20 ha in iz lastnega grozdja letno  pridelajo  največ 100 tisoč l vina. Priznana lastna raba znaša 600 litrov na gospodinjstvo in zanjo ne  velja obveznost prijave  in obračunavanja trošarine. Za vino trošarine  ni, če pa bo uzakonjena  bo bodo imeli mali proizvajalci to ugodnost, da bodo vložili obračun trošarine do 20. februarja  za preteklo leto. Pomembna novost pa je   da mali proizvajalci vina lahko vino odpremljajo  v države članice  po režimu odloga.

Spremembe so tudi na področju žganjekuhe, kjer ni več razlike med  tržno proizvodnjo žganja ali proizvodnjo za lastno rabo. Tako ne bo več treba davčnemu organu prijavljati kotlov za žganjekuho. Po podatkih carinske uprave je bilo do zdaj nekaj manj kot 15 500 malih pridelovalcev žganja z enim kotlom, takih z dvema ali več kotli pa 35. Zdaj vse proizvedene količine zapadejo pod trošarino, po novem  ta za male proizvajalce znaša  66o evrov za  hektoliter  100% čistega alkohola. Po novem je mali proizvajalec žganja oseba, ki  proizvede do 150 litrov  100% čistega alkohola letno. Kdor bo presegel to količino, bo zapadel pod obveznost plačila 100% trošarine. Mali proizvajalec žganja mora  obračun predložiti  do 31. maja  za preteklo davčno obdobje, plačati pa najkasneje  do 30. junija. Malemu proizvajalci žganja, ki ima  v letošnjem letu  v uporabi kotel za kuhanje žganja,  bo davčni organ  odmeril trošarinsko  obveznost v skladu  z odločbo  do 30. aprila 2017. Tisti, ki imajo v okviru dopolnilne dejavnosti  na kmetiji registrirano predelavo sadja in v tem sklopu tudi  žganjekuho takšno spremembo pozdravljajo,  saj bodo tako bolj konkurenčni, še bolj konkurenčni pa bi bili, če bi v državi  povečali kontrolo prodaje na črno.  Janez Bučar iz Sadjarstva Bučar:

»Trošarina je bila zdaj 6, 6 evra za liter žgan ja s 50%  alkohola, torej izračun pokaže, da bomo po novem  za liter plačali 3, 3 evra. V vsakem primeru bomo manj plačali, ne vem pa , ker še ni točno rečeno ali bomo za drugo stopnjo, to se pravi, ko iz žganja naredimo liker, morali ponovno plačati trošarino ali ne, o tem pa zaenkrat še nimamo podatka.«

 

Na Kmetijsko gozdarski zbornici  glede tega pojasnjujejo, da  za alkoholizirane pijače, ki jih z mešanjem, staranjem,  aromatiziranjem , dodajanjem in drugimi postopki  proizvede mali proizvajalec,  ne nastane obveznost  za obračun  in plačilo trošarine, tako da ne bo več dvakratnega obračunavanja trošarine.

Zelo dobrodošlo pa je polovično znižanje trošarin za male proizvajalce piva, saj so do zdaj plačevali enako visoko trošarino kot industrijski proizvajalci na primer Laško ali Union. Ob tem, da je trošarina v Sloveniji med najvišjimi v EU in znaša 12,10  evrov za 1 % alkohola  za en hektoliter piva. Mali proizvajalci so tisti, ki letno  proizvedejo največ 20 tisoč hektolitrov piva in takih je v Sloveniji 50 do 60 pravi Albin Hozjan, predsednik društva malih pivovarjev Slovenije, čeprav vsi niso člani društva. Po navadi  so v Sloveniji to družinska podjetja, z enim ali dvema zaposlenima :

»Jaz sem tud mali pivovar, v Mariboru imam malo pivovarno, to zame trenutno pomeni, da bom lahko zaposlil dva dodatna človeka in povečal proizvodnjo. Predvidevam, da se bo razvilo še več malih pivovarn, da bodo povečale  svoje kapacitete proizvodenj  in povečale zaposlovale še več ljudi, kar je trenutno v Sloveniji samo dobrodošlo …«

 

Na osnovi lastnih izkušenj  g. Hozjan opaža veliko povpraševanje po raznolikih  vrstah piva, ki jih varijo  male pivovarne.


24.05.2020

Za naše kmetovalce

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, je med tistimi osrednjimi institucijami v kmetijstvu, ki letos praznujejo 20 let delovanja. V oddaji Za naše kmetovalce pogled na to obdobje, stalnega prilagajanja reformam skupne kmetijske politike, z nami deli njen direktor Miran Mihelič. Napoveduje pa tudi nov zajeten sklop investicijskih ukrepov. Koronska kriza je močno prizadela turistične kmetije, ki letos še posebej vabijo domače goste. Predstavljamo tudi velike so težave s prodajo lesa. Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije pa nam pred začetkom Tedna slovenskih gozdov predstavlja stanje podlubnikov v tem času v naših gozdovih in opozarja na gozdni bonton, ki ga mnogi obiskovalci gozdov ne poznajo.


17.05.2020

Za naše kmetovalce

V kmetijski oddaji smo se dotaknili samooskrbe s hrano, ki je ob pandemiji koronavirusa pokazala na mnoge slabosti. Preverili smo, kdaj smo samooskrbo začeli zmanjševati; dotaknili smo se tudi mlekarskega sektorja, ki ga je sedanja kriza najprej prizadela. Da bi nagovorili potrošnike, so sodelujoči v mlekarski verigi stopili skupaj v posebni akciji pod sloganom SLOVENSKO MLEKO NAS POVEZUJE. Govorili smo še o pridelavi jagod in pozornost namenili svetovnemu dnevu čebel.


10.05.2020

Za naše kmetovalce

Oddajo Za naše kmetovalce smo ta teden skoraj v celoti posvetili dvomesečni vseslovenski akciji ozaveščanja potrošnikov o ekološki hrani, ki poteka pod sloganom »Ekološko + lokalno = idealno«. Najprej ste izvedeli nekaj o sami akciji, v nadaljevanju oddaje pa smo obiskali tri ekološke kmetije – Gruden v Šmihelu pod Nanosom, ki so jo zasnovali čisto na novo potem, ko jim je žled uničil visokodebelni sadovnjak ob hiši, Černelič v Dečnem selu pri Brežicah, kjer na 40 ha pridelujejo ekološko zelenjavo in so imetniki znaka demeter in ekološko kmetijo Zelena trava v Ravenski vasi nad Zagorjem, kjer se ukvarjajo z ekološko vzrejo ovac in pripravo mesa v lastni, sodobni klavnici. Dobili pa ste tudi nekaj informacij o ponovnem izvajanju pomoči kmetijskih svetovalcev pri oddaji zbirnih vlog za leto 2020 in o enkratnem solidarnostnem dodatku starejšim članom kmetij.


03.05.2020

Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce ponujamo servisne informacije o tem, kako do finančnega nadomestila za izpad dohodkov za sektor goveje meso in vino in kako se vlaganje zahtevkov za ta nadomestila razlikuje za dopolnilne dejavnosti in gozdarstvo, pa tudi o novem investicijskem ciklu ter odprtih javnih razpisih razvoja podeželja. Med protikorona ukrepi je tudi možnost odloga plačila obveznosti za kreditojemalce pri Slovenskem regionalno razvojnem skladu. Več o tem Aleksandra Pivec, kmetijska mnistrica, Miran Mihelič, direktor Agencije za kmetijske trge in Velislav Žvipelj, direktor Ribniškega regionalno razvojnega sklada. V oddaji bomo slišali kako je korona virus prizadel primorske vinske kleti. V razmislek ponujamo novo , svežo vizijo strategije kmetijstva - pripravila jo je skupina študentov Biotehniške fakultete.


26.04.2020

Za naše kmetovalce

Vas zanimajo teme, povezane s kmetijstvom, gozdarstvom, prehrano in življenjem na podeželju? Spremljate kmetijsko politiko? Ali pritegne vašo pozornost oživljanje tradicionalnih, skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti, značilnih za podeželsko prebivalstvo? Če je odgovor da, ste med občinstvom oddaj Za naše kmetovalce, ki nastajajo na terenu, v studiih Radia Slovenija, njegovih dopisništvih in regionalnih centrih RTV Slovenija. Ob nedeljah ob 13.20 na Prvem.


19.04.2020

Za naše kmetovalce

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce smo razgrnili problematiko sezonske delovne sile v kmetijstvu. Delavcev iz tujine ne bo, zato pa to pomeni priložnost za brezposelne, za vse, ki so na čakanju, upokojence in študente. V slovenski Istri v Koštaboni bo nastal eden največjih oljčnih nasadov pri nas. Zasebnik je s koprsko občino podpisal pogodbo o 45 letnem najemu 18 ih hektarjev zemljišča. Zavod Gozd na Trnovski Banjški planoti vodi projekt Partnerstvo s kmetijami za varno, aktivno in vključujočo skupnost, s katerim želijo manjšim kmetijam pomagati pri novih dejavnostih za povečanje dohodka. Oddajo pa bomo sklenili z obiskom dveh pridelovalcev špargljev v Vipavski dolini, kjer se je sezona pobiranja začela v teh dneh.


12.04.2020

Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce smo najprej spregovorili o pozebi, ki v minulih dneh ni prizanesla niti posavskim sadjarjem. Ostali so skoraj brez breskev, marelic in češenj, zelo prizadete so hruške in tudi jablane. Slišali ste, kakšne težave imajo kmetje zaradi zastojev pri odkupu klavnih živali in zaradi strmega padanja odkupnih cen. Obiskali smo turistično kmetijo Škrbina iz Vinice pri Šmarjeti, ki je daleč naokoli poznana po suhih mesninah, deležni pa ste bili tudi nasvetov, o tem, kaj lahko v tem času postorite v vašem zeliščnem in začimbnem vrtu, katere divje rastline lahko nabirate in kako te koristijo vašemu organizmu. Na koncu smo bomo povabili še na vitrualno malo tržnico Severne Primorske.


05.04.2020

Za naše kmetovalce

Oddaja ZA NAŠE KMETOVALCE prinaša odziv Kmetijsko gozdarske zbornice in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij na nedavno sprejeti, tako imenovani, prvi paket Mega protikorona zakona. Obe organizaciji že opažata posledične spremembe na kmetijskih trgih. Predstavljamo centralni spletni portal www.nasasuperhrana.si, na katerem kmetijsko ministrstvo za lažji pregled potrošnikom zbira lokalne ponudnike kmetijskih pridelkov in izdelkov in jih brezplačno promovira. Predstavljamo tudi projekt Kras in Brkini- lokalno je zdravo, kjer so se aktivnosti preselile na Facebook. Razmišljamo o stanju preskrbe s semenskim materialom in klepetamo z uspešno mlado kmetico, ki svoj posel razvija z zelišči, pridelanimi po biološko dinamični metodi.


29.03.2020

Za naše kmetovalce

Koronavirus je v zadnjih tednih močno zaznamoval tudi kmetijstvo – slovenski kmetje se spopadajo s težavo, kam s pridelki in izdelki, ki jih sicer dobavljajo šolam in vrtcem, in ker se zmanjšuje neposredna prodaja, pozivajo potrošnike, naj kupujejo slovenske izdelke in naj se po hrano odpravijo na bližnje kmetije, tudi na turistične, ki zaradi izpada rezervacij samevajo. To smo v ospredje postavili v tokratni oddaji, v kateri pa smo govorili tudi o tem, da so izredne razmere prinesle v kmetijstvu veliko sprememb, na primer tudi pri javnih razpisih za razvoj podeželja, ob tem pa smo v ptujski Mlekarski zadrugi preverili, kako se zdaj spopadajo z viški mleka.


22.03.2020

Za naše kmetovalce

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce največjo pozornost namenjamo ukrepom v kmetijstvu v luči novega korona virusa. Celovito jih predstavlja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Nadaljujemo s pojasnilom o tem, kako z omejitvami Zavod za gozdove skupaj z drevesnicami in lastniki gozdov izvaja spomladansko pogozdovanje. Seveda pa je potrebno vse postoriti tudi v oljčnikih in oljke zavarovati pred morebitnimi boleznimi. Nasvete bo podal specialist za varstvo rastlin Matjaž Jančar. Obiskali pa smo tudi oljkarja Igorja Novaka na Škofijah. Oddajo pa sklenili z zapisom o prvi slovenski knjižnici semen, ki so jo vzpostavili v novogoriški knjižnici Franceta Bevka.


15.03.2020

Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce smo vam ta teden predstavili oba kandidata za predsednika Zadružne zveze Slovenije - sedanjemu predsedniku Zadružne zveze Slovenije Petru Vrisku namreč prihodnjo nedeljo poteče že peti mandat, za to mesto pa se bo na bližajočih se volitvah potegoval še šestič. Njegov protikandidat bo direktor Kmetijske zadruge Sevnica Borut Florjančič. Spoznali ste projekt Življenje traviščem, v sklopu katerega v Halozah urejajo naravni park, ki naj bi postal tudi izobraževalno središče za prenos znanj in izkušenj. Zasadili naj bi 3.000 sadik starih slovenskih avtohtonih sadnih sort. Obiskali smo prvo kmetijsko borzo v Posavju, s katero želijo vzpodbuditi povezovanje med domačimi kmetijami, gostinci in javnimi zavodi, za konec pa smo se mudili še na Štefetovi kmetiji v Petelinjah pri Pivki, na kateri izdelujejo malo drugačne sire, kot smo vajeni.


08.03.2020

Za naše kmetovalce: Brez resnih premikov v kmetijstvu ne bo šlo

V oddaji Za naše kmetovalce bomo v ospredje postavili volitve v Kmetijsko-gozdarski zbornici in Zadružni zvezi Slovenije. Agrarni ekonomisti so nedavno razpravljali o razvojnih vidikih prenosa znanja v skupni kmetijski politiki po letu 2020 – slišali boste nekaj poudarkov. Govorili bomo tudi o težavah, ki jih vse pogosteje povzroča silovit veter na Dravsko-Ptujskem polju. Predstavili bomo še projekt Odprta vrata kmetij, ki prinaša nove priložnosti za lokalno samooskrbo, spoznali pa bomo tudi Ivana Praznika iz srednje Biotehniške šole v Mariboru, ki je postal naj dijak Slovenije. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.


01.03.2020

Za naše kmetovalce

Osrednjo pozornost tokrat namenjamo vprašanju, zakaj je poraba sredstev, namenjenih povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti gozdno-lesne verige, tako zelo majhna. V obdobju od 2014 do 2020 je bilo za ukrepe gozdarstva namenjenih nekaj več kot 63 milijonov evrov, ob koncu obdobja je skupno porabljena samo dobra četrtina. Res pa je, da vsi razpisi iz te perspektive še niso zaprti in da za prihodnje mesece kmetijsko ministrstvo napoveduje objavo še štirih gozdarskih razpisov. Predstavljamo tudi podjetniško uspešni zgodbi, eno piše podjetje Panorganix iz Ljutomera. Gre za enega največjih proizvajalcev zelenjave v pametnih rastlinjakih. Drug uspešen primer smo našli v Beli krajini, na majhni kmetiji, na kateri imata posebno mesto ajda in drugo kaljeno ekološko žito.


23.02.2020

Za naše kmetovalce

V tokratni oddaji za naše kmetovalce predstavljamo čezmejni projekt Acquavitis, katerega temeljni cilj je oblikovati inovativne rešitve za učinkovito rabo vode v vinogradništvu. Potekal bo v vinogradih v Vipavski dolini, na Krasu in Furlaniji. Nosilec je Kmetijski inštitut Slovenije, sodelujejo pa še številni drugi partnerji. Govorimo tudi o projektu Dobrote Dolenjske, ki je edinstven primer povezovanja celotne regije skozi ponudbo pristnih izdelkov podeželja v kolektivno blagovno znamko. Goriški radič je tudi posebnost slovenskega prostora, nima pa še ustrezne zaščite. Oddajo zaokrožamo z obiskom Janje Berginc v Drežniških Ravnah, ki se ukvarja z rejo Drežniške koze, posebne pasme, ki pa žal počasi izginja.


16.02.2020

Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce ste ta teden lahko slišali, kakšne težave je zadnja vremenska ujma povzročila v gorenjskih gozdovih, kaj je po terenskem ogledu prizadetih krajev povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in kako so se oziroma kako naj se lastniki gozdov lotijo sanacije. Delo v gozdovih, ki jih je prizadel vetrolom, je namreč zelo zahtevno in nevarno. Iz prve roke ste prejeli informacije o zadnjem javnem razpisu za mlade kmete prevzemnike. Čas za oddajo vlog bo med 24. februarjem in 18. marcem, prijaviteljem pa bo na voljo za 14,4 milijona evrov nepovratnih sredstev. Mudili smo se tudi na dveh posvetih zadružnikov – v Celju, kjer so se srečali zadružniki iz Štajerske in Koroške, in v Pivki, kjer so se sešli njihovi kolegi iz Severno in Južno Primorske ter Notranjske regije.


09.02.2020

Kmete skrbi množično vrednotenje nepremičnin

Osvetljujemo zakaj so kmetje na trnih pred novim vrednotenjem nepremičnin, ki se obeta po 1. aprilu. Največ skrbi je zaradi zemljišč, ki so v občinskih prostorskih načrtih opredeljana kot stavbna , dejansko pa so v kmetijski rabi. Ocene kažejo, da bodo izračuni večinoma višji kot sedaj. Kmetje opozarjajo na pomanjkljivosti modelov za izračun novih vrednosti, ki naj bi jih vlada sprejela prihodnji mesec. Pridružili smo se zadružnikom na njihovem posvetu v osrednjeslovenski regiji in se seznanili s povezovanjem nabavnih tokov in komercialnim povezovanjem. Izvedeli smo , da v občini Brežice v sadjarstvu in vinogradništvu rešitev za zmanjševanje onesnaženja okolja vidijo v odpornejših sortah. Obiskali smo tudi edino zasavsko sadjarsko kmetijo, kjer so že začeli z obrezovanjem drevja.


09.02.2020

Kmetje zaskrbljeni zaradi novega vrednotenja nepremičnin

Osvetljujemo zakaj so kmetje na trnih pred novim vrednotenjem nepremičnin, ki se obeta po 1. aprilu. Največ skrbi je zaradi zemljišč, ki so v občinskih prostorskih načrtih opredeljana kot stavbna , dejansko pa so v kmetijski rabi. Ocene kažejo, da bodo izračuni večinoma višji kot sedaj. Kmetje opozarjajo na pomanjkljivosti modelov za izračun novih vrednosti, ki naj bi jih vlada sprejela prihodnji mesec. Pridružili smo se zadružnikom na njihovem posvetu v osrednjeslovenski regiji in se seznanili s povezovanjem nabavnih tokov in komercialnim povezovanjem. Izvedeli smo , da v občini Brežice v sadjarstvu in vinogradništvu rešitev za zmanjševanje onesnaženja okolja vidijo v odpornejših sortah. Obiskali smo tudi edino zasavsko sadjarsko kmetijo, kjer so že začeli z obrezovanjem drevja.


02.02.2020

Za naše kmetovalce

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce smo v ospredje postavili afriško prašičjo kugo, ki se kljub sprejetju številnih ukrepov nezadržno širi po Evropi. Preverili smo tudi, ali so v Spodnjem Podravju že začeli reševati težave, na katere opozarjajo kmetje ob poplavljanju Drave. Vse večje pa so tudi težave v govedoreji. Po podatkih strokovnih služb se število govedorejskih kmetij, s tem pa tudi krav molznic in dojilj, v zadnjih letih močno zmanjšuje, zato je nujno najti rešitve, predvsem pa je potrebna sistemska podpora države. V nasprotnem primeru lahko predvsem na pretežno hribovskih območjih pričakujemo opuščanje kmetovanja in zaraščanje zemljišč. V oddaji pa smo govorili še o tem, da je Slovenija naredila velik korak nazaj pri gospodarjenju z lesom.


26.01.2020

Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce vas bomo seznanili z novostmi, ki bodo začele veljati ali že veljajo pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Preverili smo, kako učinkovito porabljamo denar iz evropskih skladov za kmetijsko politiko. Informacijske tehnologije so vse pomembnejša opora kmetijstvu, zato se jim posvečamo v drugem delu oddaje, ko bomo spoznali projekt gastronomska regija.


19.01.2020

Za naše kmetovalce

Krave molznice je lani redilo nekaj manj kot deset tisoč kmetijskih gospodarstev, od tega dva tisoč črno-belo pasmo. Prav krave črno-bele pasme proizvedejo največji delež mleka. V pogovoru s predsednikom Društva rejcev goveda črno-bele pasme, Gašperjem Napotnikom, spoznavamo, kako pomembni so zanje stalno izobraževanje in priprava mladih na ocenjevanja najboljših krav ter stalna mlečna kontrola. Pozornost namenjamo tudi projektom, ki se ukvarjajo z edino slovensko avtohtono pasmo prašičev, krškopoljskim prašičem. Ta zaradi izredne kakovosti mesa in slanine znova pridobiva pri veljavi. Ob evropski uredbi glede CBD v konopljinih izdelkih se pogovarjamo o negotovosti pridelave konoplje pri nas. Na koncu obiščemo ptujski festival mladih vin Haloz in Slovenskih goric.


Stran 3 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov