Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Za naše kmetovalce

07.08.2016


Ne samo pri nas – tu je rast malih pivovarn še bolj na začetku – tudi na Češkem, v znani pivovarski deželi, imajo mali pivovarji nižje davke. V zvezi s tem bomo  spoznali primer uspešne in čisto samosvoje češke pivovarne Bernard, katere pivo se prodaja tudi pri nas. Nastala je tako rekoč iz ruševin. Tudi kriza v letih 2008 in 2009, ko so se številne pivovarne zaradi manjše porabe zaprle, je ni uničila.

Kriza je vplivala tudi na pivovarsko industrijo na Češkem. Povprečna poraba piva se je znižala na 145 litrov na osebo, to je za 15 litrov manj, zato se je v tistem obdobju zaprlo večje število pivovarn. Na Češkem je tuje pivo veliko dražje od domačega, na policah velikih supermarketov uvoženega piva z lastnimi blagovnimi znamkami sploh ni. Se pa delež uvoza počasi povečuje. Največ uvoženega piva na Češkem – poljskega – proda trgovska mreža Lidl, in sicer s svojo trgovsko znamko. Je zelo poceni.

Po krizi je tržni delež uveljavljenih blagovnih znamk piva kljub velikemu vlaganju v propagando upadal. Obdržati so ga skušali z novostmi, sadnimi pivi, ki jih je vedno več, vendar imajo ti napitki dodanih povprečno po 13 različnih aditivov. Sadna piva obsegajo približno 18 odstotkov češkega trga. Trenutno je pivovarna Bernard v veliki konkurenci čeških pivovarn z 1,7 odstotka tržnega deleža na osmem mestu, je pa zelo posebna zaradi izjemno hitrega razvoja. Lani je povečala prodajo za 50 odstotkov, leto prej za 40. Vse to nam je ob predstavitvi češkega trga in svojega podjetja povedal Tomaš Radil, izvozni direktor pivovarne Bernard.

 »Trenutno nimamo nobene potrebe po investiranju v marketing ali poceni prodaji, poskušamo stabilizirati rast. Postajamo svetovno podjetje. »

 

Pivo Bernard je na Češkem priljubljeno, vendar ga izvažajo v 35 različnih držav – največ v Slovaško, Slovenijo, Švedsko in na Poljsko. Kaj je razlog njihovega uspeha?

»Seveda pivo, njegova kakovost po naši tradicionalni recepturi in prizadevanje, da bi ustvarili kultno znamko piva. Ljubitelji našega piva so zelo zvesti in prisegajo na znamko Bernard . Vsaj na Češkem je pitje piva Bernard že postalo kultno, saj je naš lastnik slavna osebnost z močnim značajem.«  

 

 

Gospod Bernard je bil ustanovitelj Zveze malih pivovarjev, ob pomoči katere mu je uspelo doseči znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarje. Na Češkem imajo status malih pivovarn podjetja z letno proizvodnjo, manjšo od 200 tisoč hektolitrov piva; če je ta meja presežena, so podvržene višji trošarini.

»Mikropivovarne zdaj plačujejo nižje takse oz. trošarine in lahko rastejo hitreje. Če bi imela velika pivovarska podjetja enake stroške, to ne bi bilo pravično. Lahko si predstavljate, da v komunističnem obdobju sploh ni bilo zasebnih pivovarn, pač pa samo 5 velikih državnih, ki so dobivale državno pomoč in so si z izvozom že v obdobju komunizma ustvarile tržne deleže na tujih trgih. Mala zasebna podjetja v primeri z njimi torej so bila v veliko slabšem položaju.«

 

S tem argumentom je Bernard tudi dosegel znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarne. To je močno vplivalo na porast zasebnih pivovarn in raznovrstne ponudbe piva na trgu. Na Češkem zdaj deluje približno 300 velikih industrijskih in malih pivovarn.

Pivovarna Bernard je bila ustanovljena leta 1991, ko so trije družabniki prevzeli 4 stoletja staro propadajočo pivovarno v bankrotu v Humpolcu. Leta 2000 so kupili star objekt za proizvodnjo ječmenovega slada blizu Brna, ki ima svoj lastni vodni vir in je trenutno ena zadnjih tradicionalnih tovarn za proizvodnjo ječmenovega slada v državi. Leta je bil 50-odstotni delež pivovarne prodan belgijskemu podjetju Duvel, sedež podjetja pa je ostal v Humpolcu. Preostali delež je v rokah dveh čeških partnerjev. Četrtino ima v lasti Stanislav Bernard, četrtino pa Josef Vaver. Zaposleni zelo občudujejo njun uspeh. Leta 1992 je pivovarna Bernard zaposlovala 40 ljudi, lani pa že 188. V tem obdobju se je proizvodnja skoraj podvojila, narasla je na 302 tisoč hektolitrov, lanski letni promet pa na 23,3 milijonov evrov. Ker so v središču mesta , je problem, da proizvodnih zmogljivosti ne morejo večati.

V nasprotju s številnimi drugimi, ki poskušajo preživeti tako, da izdelujejo poceni pivo, v pivovarni Bernard želijo ohraniti vrhunsko kakovost.

»Če želimo ostati v zgornjem cenovnem razredu, moramo prodajati odlično pivo. Uspeh torej temelji na okusu, k prepoznavnosti pa zagotovo prispeva tudi Bernardova osebnost. Javnosti ostaja znan tudi tako, da vedno izraža svoja stališča do aktualnih političnih razmer o pivovarskem poslu.«

 

Propagiranje piva je nekaj posebnega. Na etiketah steklenic se po navadi pojavlja kar Stanislav Bernard, ki se kritično in humorno odziva na različna politična dogajanja ali ukrepe vlade in za alternativo ponorelemu svetu ponuja pivo svoje blagovne znamke. Glede na sezono pa se na etiketah piva pojavlja tudi kot Božiček ali velikonočni zajček. Čeprav zaradi svojega posebnega pristopa vzbuja tudi posmeh, je s svojo izvirnostjo zelo prodoren.

 

 

Nekaj posebnega je grenkoba njihovega piva. Glede te se ne prilagajajo.

»To ni pivo za vsakogar, je grenko. Na Kitajsko ga npr. ne izvažamo, čeprav nam partnerji pravijo: naredite slajše pivo. Ponujamo, kar ponujamo, to je naše značilno pivo. Vztrajamo pri tradicionalni tehnologiji in kulturi pitja piva. Pomembno je, pri kateri temperaturi hranimo pivo, da bomo okusili sestavine. Pivo z veliko mehurčki tega ne omogoča.«

 

 

Pivovarna kupuje kakovostni ječmenov slad iz brnske regije ter iz češko –moldavskega hribovja. Poleg tega uporablja samo najboljši češki hmelj. Ječmenov slad izdeluje na tradicionalen način, podobno kot destilarne viskija. To je počasnejši proces, tako da v sladu ostanejo vsi encimi in sladkorji. Ječmena ne pražijo, uporabljajo pa tudi svojo lastno kulturo kvasa. Namesto za pasterizacijo so se odločili za mikrofiltracijo, pri kateri se okusi bolj ohranijo. Ker prestaro pivo ni več dobro, na embalažo odtisnejo datum polnjenja;  s tem trgovce prisilijo, da poskrbijo, da se ustekleničeno pivo hitreje proda s polic in se ne stara v steklenicah.

 

Tudi v Sloveniji so se trošarine za male proizvajalce znižale

 

V tem tednu je v veljavo stopil novi  Zakon o trošarinah, ki je prijazen do malih proizvajalcev alkoholnih pijač in sicer malih pivovarjev in malih proizvajalcev  žganja, saj jim za 50% znižuje višino trošarine.  Malim vinarjem pa omogoča odpremo  vina v drugo državo članico po režimu odloga in na ta način olajšuje  njihov prodor na tuje trge.

Kar se tiče  trošarin so kot mali proizvajalci vina po novem  osebe, ki imajo v lasti ali uporabi najmanj 0,1 ha  vinograda in največ 20 ha in iz lastnega grozdja letno  pridelajo  največ 100 tisoč l vina. Priznana lastna raba znaša 600 litrov na gospodinjstvo in zanjo ne  velja obveznost prijave  in obračunavanja trošarine. Za vino trošarine  ni, če pa bo uzakonjena  bo bodo imeli mali proizvajalci to ugodnost, da bodo vložili obračun trošarine do 20. februarja  za preteklo leto. Pomembna novost pa je   da mali proizvajalci vina lahko vino odpremljajo  v države članice  po režimu odloga.

Spremembe so tudi na področju žganjekuhe, kjer ni več razlike med  tržno proizvodnjo žganja ali proizvodnjo za lastno rabo. Tako ne bo več treba davčnemu organu prijavljati kotlov za žganjekuho. Po podatkih carinske uprave je bilo do zdaj nekaj manj kot 15 500 malih pridelovalcev žganja z enim kotlom, takih z dvema ali več kotli pa 35. Zdaj vse proizvedene količine zapadejo pod trošarino, po novem  ta za male proizvajalce znaša  66o evrov za  hektoliter  100% čistega alkohola. Po novem je mali proizvajalec žganja oseba, ki  proizvede do 150 litrov  100% čistega alkohola letno. Kdor bo presegel to količino, bo zapadel pod obveznost plačila 100% trošarine. Mali proizvajalec žganja mora  obračun predložiti  do 31. maja  za preteklo davčno obdobje, plačati pa najkasneje  do 30. junija. Malemu proizvajalci žganja, ki ima  v letošnjem letu  v uporabi kotel za kuhanje žganja,  bo davčni organ  odmeril trošarinsko  obveznost v skladu  z odločbo  do 30. aprila 2017. Tisti, ki imajo v okviru dopolnilne dejavnosti  na kmetiji registrirano predelavo sadja in v tem sklopu tudi  žganjekuho takšno spremembo pozdravljajo,  saj bodo tako bolj konkurenčni, še bolj konkurenčni pa bi bili, če bi v državi  povečali kontrolo prodaje na črno.  Janez Bučar iz Sadjarstva Bučar:

»Trošarina je bila zdaj 6, 6 evra za liter žgan ja s 50%  alkohola, torej izračun pokaže, da bomo po novem  za liter plačali 3, 3 evra. V vsakem primeru bomo manj plačali, ne vem pa , ker še ni točno rečeno ali bomo za drugo stopnjo, to se pravi, ko iz žganja naredimo liker, morali ponovno plačati trošarino ali ne, o tem pa zaenkrat še nimamo podatka.«

 

Na Kmetijsko gozdarski zbornici  glede tega pojasnjujejo, da  za alkoholizirane pijače, ki jih z mešanjem, staranjem,  aromatiziranjem , dodajanjem in drugimi postopki  proizvede mali proizvajalec,  ne nastane obveznost  za obračun  in plačilo trošarine, tako da ne bo več dvakratnega obračunavanja trošarine.

Zelo dobrodošlo pa je polovično znižanje trošarin za male proizvajalce piva, saj so do zdaj plačevali enako visoko trošarino kot industrijski proizvajalci na primer Laško ali Union. Ob tem, da je trošarina v Sloveniji med najvišjimi v EU in znaša 12,10  evrov za 1 % alkohola  za en hektoliter piva. Mali proizvajalci so tisti, ki letno  proizvedejo največ 20 tisoč hektolitrov piva in takih je v Sloveniji 50 do 60 pravi Albin Hozjan, predsednik društva malih pivovarjev Slovenije, čeprav vsi niso člani društva. Po navadi  so v Sloveniji to družinska podjetja, z enim ali dvema zaposlenima :

»Jaz sem tud mali pivovar, v Mariboru imam malo pivovarno, to zame trenutno pomeni, da bom lahko zaposlil dva dodatna človeka in povečal proizvodnjo. Predvidevam, da se bo razvilo še več malih pivovarn, da bodo povečale  svoje kapacitete proizvodenj  in povečale zaposlovale še več ljudi, kar je trenutno v Sloveniji samo dobrodošlo …«

 

Na osnovi lastnih izkušenj  g. Hozjan opaža veliko povpraševanje po raznolikih  vrstah piva, ki jih varijo  male pivovarne.


Za naše kmetovalce

722 epizod


Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Za naše kmetovalce

07.08.2016


Ne samo pri nas – tu je rast malih pivovarn še bolj na začetku – tudi na Češkem, v znani pivovarski deželi, imajo mali pivovarji nižje davke. V zvezi s tem bomo  spoznali primer uspešne in čisto samosvoje češke pivovarne Bernard, katere pivo se prodaja tudi pri nas. Nastala je tako rekoč iz ruševin. Tudi kriza v letih 2008 in 2009, ko so se številne pivovarne zaradi manjše porabe zaprle, je ni uničila.

Kriza je vplivala tudi na pivovarsko industrijo na Češkem. Povprečna poraba piva se je znižala na 145 litrov na osebo, to je za 15 litrov manj, zato se je v tistem obdobju zaprlo večje število pivovarn. Na Češkem je tuje pivo veliko dražje od domačega, na policah velikih supermarketov uvoženega piva z lastnimi blagovnimi znamkami sploh ni. Se pa delež uvoza počasi povečuje. Največ uvoženega piva na Češkem – poljskega – proda trgovska mreža Lidl, in sicer s svojo trgovsko znamko. Je zelo poceni.

Po krizi je tržni delež uveljavljenih blagovnih znamk piva kljub velikemu vlaganju v propagando upadal. Obdržati so ga skušali z novostmi, sadnimi pivi, ki jih je vedno več, vendar imajo ti napitki dodanih povprečno po 13 različnih aditivov. Sadna piva obsegajo približno 18 odstotkov češkega trga. Trenutno je pivovarna Bernard v veliki konkurenci čeških pivovarn z 1,7 odstotka tržnega deleža na osmem mestu, je pa zelo posebna zaradi izjemno hitrega razvoja. Lani je povečala prodajo za 50 odstotkov, leto prej za 40. Vse to nam je ob predstavitvi češkega trga in svojega podjetja povedal Tomaš Radil, izvozni direktor pivovarne Bernard.

 »Trenutno nimamo nobene potrebe po investiranju v marketing ali poceni prodaji, poskušamo stabilizirati rast. Postajamo svetovno podjetje. »

 

Pivo Bernard je na Češkem priljubljeno, vendar ga izvažajo v 35 različnih držav – največ v Slovaško, Slovenijo, Švedsko in na Poljsko. Kaj je razlog njihovega uspeha?

»Seveda pivo, njegova kakovost po naši tradicionalni recepturi in prizadevanje, da bi ustvarili kultno znamko piva. Ljubitelji našega piva so zelo zvesti in prisegajo na znamko Bernard . Vsaj na Češkem je pitje piva Bernard že postalo kultno, saj je naš lastnik slavna osebnost z močnim značajem.«  

 

 

Gospod Bernard je bil ustanovitelj Zveze malih pivovarjev, ob pomoči katere mu je uspelo doseči znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarje. Na Češkem imajo status malih pivovarn podjetja z letno proizvodnjo, manjšo od 200 tisoč hektolitrov piva; če je ta meja presežena, so podvržene višji trošarini.

»Mikropivovarne zdaj plačujejo nižje takse oz. trošarine in lahko rastejo hitreje. Če bi imela velika pivovarska podjetja enake stroške, to ne bi bilo pravično. Lahko si predstavljate, da v komunističnem obdobju sploh ni bilo zasebnih pivovarn, pač pa samo 5 velikih državnih, ki so dobivale državno pomoč in so si z izvozom že v obdobju komunizma ustvarile tržne deleže na tujih trgih. Mala zasebna podjetja v primeri z njimi torej so bila v veliko slabšem položaju.«

 

S tem argumentom je Bernard tudi dosegel znižanje davkov oz. trošarin za male pivovarne. To je močno vplivalo na porast zasebnih pivovarn in raznovrstne ponudbe piva na trgu. Na Češkem zdaj deluje približno 300 velikih industrijskih in malih pivovarn.

Pivovarna Bernard je bila ustanovljena leta 1991, ko so trije družabniki prevzeli 4 stoletja staro propadajočo pivovarno v bankrotu v Humpolcu. Leta 2000 so kupili star objekt za proizvodnjo ječmenovega slada blizu Brna, ki ima svoj lastni vodni vir in je trenutno ena zadnjih tradicionalnih tovarn za proizvodnjo ječmenovega slada v državi. Leta je bil 50-odstotni delež pivovarne prodan belgijskemu podjetju Duvel, sedež podjetja pa je ostal v Humpolcu. Preostali delež je v rokah dveh čeških partnerjev. Četrtino ima v lasti Stanislav Bernard, četrtino pa Josef Vaver. Zaposleni zelo občudujejo njun uspeh. Leta 1992 je pivovarna Bernard zaposlovala 40 ljudi, lani pa že 188. V tem obdobju se je proizvodnja skoraj podvojila, narasla je na 302 tisoč hektolitrov, lanski letni promet pa na 23,3 milijonov evrov. Ker so v središču mesta , je problem, da proizvodnih zmogljivosti ne morejo večati.

V nasprotju s številnimi drugimi, ki poskušajo preživeti tako, da izdelujejo poceni pivo, v pivovarni Bernard želijo ohraniti vrhunsko kakovost.

»Če želimo ostati v zgornjem cenovnem razredu, moramo prodajati odlično pivo. Uspeh torej temelji na okusu, k prepoznavnosti pa zagotovo prispeva tudi Bernardova osebnost. Javnosti ostaja znan tudi tako, da vedno izraža svoja stališča do aktualnih političnih razmer o pivovarskem poslu.«

 

Propagiranje piva je nekaj posebnega. Na etiketah steklenic se po navadi pojavlja kar Stanislav Bernard, ki se kritično in humorno odziva na različna politična dogajanja ali ukrepe vlade in za alternativo ponorelemu svetu ponuja pivo svoje blagovne znamke. Glede na sezono pa se na etiketah piva pojavlja tudi kot Božiček ali velikonočni zajček. Čeprav zaradi svojega posebnega pristopa vzbuja tudi posmeh, je s svojo izvirnostjo zelo prodoren.

 

 

Nekaj posebnega je grenkoba njihovega piva. Glede te se ne prilagajajo.

»To ni pivo za vsakogar, je grenko. Na Kitajsko ga npr. ne izvažamo, čeprav nam partnerji pravijo: naredite slajše pivo. Ponujamo, kar ponujamo, to je naše značilno pivo. Vztrajamo pri tradicionalni tehnologiji in kulturi pitja piva. Pomembno je, pri kateri temperaturi hranimo pivo, da bomo okusili sestavine. Pivo z veliko mehurčki tega ne omogoča.«

 

 

Pivovarna kupuje kakovostni ječmenov slad iz brnske regije ter iz češko –moldavskega hribovja. Poleg tega uporablja samo najboljši češki hmelj. Ječmenov slad izdeluje na tradicionalen način, podobno kot destilarne viskija. To je počasnejši proces, tako da v sladu ostanejo vsi encimi in sladkorji. Ječmena ne pražijo, uporabljajo pa tudi svojo lastno kulturo kvasa. Namesto za pasterizacijo so se odločili za mikrofiltracijo, pri kateri se okusi bolj ohranijo. Ker prestaro pivo ni več dobro, na embalažo odtisnejo datum polnjenja;  s tem trgovce prisilijo, da poskrbijo, da se ustekleničeno pivo hitreje proda s polic in se ne stara v steklenicah.

 

Tudi v Sloveniji so se trošarine za male proizvajalce znižale

 

V tem tednu je v veljavo stopil novi  Zakon o trošarinah, ki je prijazen do malih proizvajalcev alkoholnih pijač in sicer malih pivovarjev in malih proizvajalcev  žganja, saj jim za 50% znižuje višino trošarine.  Malim vinarjem pa omogoča odpremo  vina v drugo državo članico po režimu odloga in na ta način olajšuje  njihov prodor na tuje trge.

Kar se tiče  trošarin so kot mali proizvajalci vina po novem  osebe, ki imajo v lasti ali uporabi najmanj 0,1 ha  vinograda in največ 20 ha in iz lastnega grozdja letno  pridelajo  največ 100 tisoč l vina. Priznana lastna raba znaša 600 litrov na gospodinjstvo in zanjo ne  velja obveznost prijave  in obračunavanja trošarine. Za vino trošarine  ni, če pa bo uzakonjena  bo bodo imeli mali proizvajalci to ugodnost, da bodo vložili obračun trošarine do 20. februarja  za preteklo leto. Pomembna novost pa je   da mali proizvajalci vina lahko vino odpremljajo  v države članice  po režimu odloga.

Spremembe so tudi na področju žganjekuhe, kjer ni več razlike med  tržno proizvodnjo žganja ali proizvodnjo za lastno rabo. Tako ne bo več treba davčnemu organu prijavljati kotlov za žganjekuho. Po podatkih carinske uprave je bilo do zdaj nekaj manj kot 15 500 malih pridelovalcev žganja z enim kotlom, takih z dvema ali več kotli pa 35. Zdaj vse proizvedene količine zapadejo pod trošarino, po novem  ta za male proizvajalce znaša  66o evrov za  hektoliter  100% čistega alkohola. Po novem je mali proizvajalec žganja oseba, ki  proizvede do 150 litrov  100% čistega alkohola letno. Kdor bo presegel to količino, bo zapadel pod obveznost plačila 100% trošarine. Mali proizvajalec žganja mora  obračun predložiti  do 31. maja  za preteklo davčno obdobje, plačati pa najkasneje  do 30. junija. Malemu proizvajalci žganja, ki ima  v letošnjem letu  v uporabi kotel za kuhanje žganja,  bo davčni organ  odmeril trošarinsko  obveznost v skladu  z odločbo  do 30. aprila 2017. Tisti, ki imajo v okviru dopolnilne dejavnosti  na kmetiji registrirano predelavo sadja in v tem sklopu tudi  žganjekuho takšno spremembo pozdravljajo,  saj bodo tako bolj konkurenčni, še bolj konkurenčni pa bi bili, če bi v državi  povečali kontrolo prodaje na črno.  Janez Bučar iz Sadjarstva Bučar:

»Trošarina je bila zdaj 6, 6 evra za liter žgan ja s 50%  alkohola, torej izračun pokaže, da bomo po novem  za liter plačali 3, 3 evra. V vsakem primeru bomo manj plačali, ne vem pa , ker še ni točno rečeno ali bomo za drugo stopnjo, to se pravi, ko iz žganja naredimo liker, morali ponovno plačati trošarino ali ne, o tem pa zaenkrat še nimamo podatka.«

 

Na Kmetijsko gozdarski zbornici  glede tega pojasnjujejo, da  za alkoholizirane pijače, ki jih z mešanjem, staranjem,  aromatiziranjem , dodajanjem in drugimi postopki  proizvede mali proizvajalec,  ne nastane obveznost  za obračun  in plačilo trošarine, tako da ne bo več dvakratnega obračunavanja trošarine.

Zelo dobrodošlo pa je polovično znižanje trošarin za male proizvajalce piva, saj so do zdaj plačevali enako visoko trošarino kot industrijski proizvajalci na primer Laško ali Union. Ob tem, da je trošarina v Sloveniji med najvišjimi v EU in znaša 12,10  evrov za 1 % alkohola  za en hektoliter piva. Mali proizvajalci so tisti, ki letno  proizvedejo največ 20 tisoč hektolitrov piva in takih je v Sloveniji 50 do 60 pravi Albin Hozjan, predsednik društva malih pivovarjev Slovenije, čeprav vsi niso člani društva. Po navadi  so v Sloveniji to družinska podjetja, z enim ali dvema zaposlenima :

»Jaz sem tud mali pivovar, v Mariboru imam malo pivovarno, to zame trenutno pomeni, da bom lahko zaposlil dva dodatna človeka in povečal proizvodnjo. Predvidevam, da se bo razvilo še več malih pivovarn, da bodo povečale  svoje kapacitete proizvodenj  in povečale zaposlovale še več ljudi, kar je trenutno v Sloveniji samo dobrodošlo …«

 

Na osnovi lastnih izkušenj  g. Hozjan opaža veliko povpraševanje po raznolikih  vrstah piva, ki jih varijo  male pivovarne.


11.10.2020

Lokalni ekološki izdelki

V oddaji Za naše kmetovalce smo se ozrli na nedavne volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Na šestih volitvah fizičnih oseb v organe zbornice je bila volilna udeležba približno oseminpolodstotna, podobno nizka kot pred štirimi leti. Nekateri mislijo, da je to zaradi odtujenosti zbornice od članov, drugi so mnenja, da članstvo ne pride na volitve, ker je zadovoljno. Zaznamovali smo tudi 70-letnico Kmečke zveze, stanovske organizacije slovenskih kmetov v Italiji, poročali smo o obisku živinorejske kmetije Fingušt Hecl na Dravskem polju, v luči nedavnega praznika ekoloških kmetij v Mariboru pa smo se vprašali, kje smo pri razvoju ekološkega kmetijstva danes. Ugotovili smo, da v Sloveniji ne dosegamo zastavljenih ciljev; po pričakovanjih naj bi bilo do leta 2015 vsaj 20 odstotkov ekološko obdelanih kmetijskih površin, zdaj pa je takih kmetij le 5,5 odstotka.


04.10.2020

Pripombe na zakon o kmetijstvu

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo pripombe Kmetijsko gozdarske zbornice na novelo Zakona o kmetijstvu. Le ta na bi tudi oljčne tropine dovolil uporabljati na kmetijskih zemljiščih, zdaj namreč predstavljajo odpadek. Letos so oljkarji zaradi napadov oljčne muhe začeli pobirati oljke mnogo prej kot po navadi. Obiskali smo torkljo Sandija Babiča, ki jo je prvi pognal. Govorimo tudi o dobri letini grozdja v največji zadružniški kleti, to je v Kleti Brda. Predstavili bomo rezultate regijskega ocenjevanja sadnih žganj, ki ga tradicionalno organizira Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica v sodelovanju z Društvom brkinskih sadjarjev.


27.09.2020

Baletka in sedem kozličkov

V oddaji Za naše kmetovalce smo ta teden najprej spregovorili o bližajočih se volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Zanimanje in konkurenca sta letos ogromna, saj je na 95 vloženih kandidatnih listah za v svet zbornice kar 287 kandidatov, kar je še enkrat več kot pred štirimi leti. Obiskali smo Mlakarjeve iz Iga vasi - eno redkih družin na Notranjskem, ki se preživlja izključno s kmetijstvom in se odpravili v Podsredo, kjer se pripravljajo na – letos malo drugačen, Praznik kozjanskega jabolka. Izvedeli ste tudi, da so v Gornji Radgoni, navkljub koronakrizi, zasadili vzorčne vrtove oziroma nasade, za konec pa smo poklepetali z mlado baletko Blažko Kobal z Dilc, ki svojo prihodnost vidi v kozjereji. Oddajo pripravlja Sabrina Mulec.


20.09.2020

Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo možnosti za pomoč kmetijam, ki so utrpele škodo po neurjih v avgustu, in možnosti za vnovično vzpostavitev tovarne za predelavo sladkorne pese v Ormožu. Največ pozornosti namenjamo prašičereji. Ta je v zadnjih desetih letih doživela največje nazadovanje med vsemi kmetijskimi dejavnostmi. Pogovarjali smo se z Alojzom Vargo, predsednikom Slovenske zveze prašičerejcev, in dr. Alešem Kuharjem z biotehniške fakultete. Ta opozarja, da razvoja panoge ne more biti, če ne bomo imeli vzpostavljenih velikih sistemov. Večji rejci pa rešitev za obstanek na trgu vidijo v shemi Izbrana kakovost, ki še ne more zaživeti, ker je za to v Sloveniji rojenih, zrejenih in zaklanih premalo prašičev. Ob koncu oddaje pa izvemo, kaj se v Brkinih dogaja z zamenjavo stare znamenite kakovostne brkinske slive, ki jo je zdesetkala virusna bolezen šarka.


13.09.2020

Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce smo se ta teden posvetili teranu in toči. Najprej smo govorili o boleči razsodbi evropskega Splošnega sodišča v Luksemburgu v zvezi s teranom in vas seznanili, kako bo vplivala na delo naših vinarjev. Obiskali smo sežansko kmetijsko svetovalno službo in dva rosno mlada pridelovalca terana, ki ju je v noči na 30. avgust prizadela toča, ter se pozanimali, kakšna bo letošnja trgatev. Vreme ni prizaneslo niti Posavju. Nastalo škodo si je ogledala tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Izvedeli ste, kaj je priporočila oškodovancem. Za konec smo pridali še dve prijetnejši temi – obiskali smo kulinarične dogodke, ki so jih strnili v prireditev Mesec okusov Posavja, in napovedali šesti Festival brkinske sadne ceste.


06.09.2020

Poleg epidemije kmetom povzroča preglavice tudi vreme

V oddaji Za naše kmetovalce smo predstavili letošnjo zaradi koronavirusne bolezni drugačno razstavo Dobrote slovenskih kmetih, v sklopu katere so pripravili tudi posvet o tem, kako uspešneje tržiti lokalno pridelano hrano. Poleg epidemije kmetom preglavice povzroča tudi vreme; zadnje neurje je povzročilo velikansko škodo predvsem na kmetijskih površinah v Ormožu in Sevnici. Vinogradniki na območju Ormoža in Ljutomera so v pičlih desetih minutah izgubili od 30 do 90 odstotkov letošnjega grozdja. V oddaji je govor tudi o nekaterih novostih, predstavili smo sejalnico, ki jo je kupila občina Celje, in prestižni okoljski znak zeleni ključ, ki ga je za svojo naravovarstveno naravnanost prejela kmetija Uranjekovih na Planici nad Framom.


30.08.2020

Mednarodno leto varstva rastlin

Osrednjo pozornost v tokratni oddaji Za naše kmetovalce namenjamo varstvu rastlin. Letošnje leto je namreč Svetovna organizacija za kmetijstvo in okolje, v okviru katere deluje Mednarodna konvencija za varstvo rastlin, razglasila za mednarodno leto varstva rastlin, saj je to ena najpomembnejših osnov za pridelovanje hrane. Dve zanimivi temi prihajata iz Posočja. Volkovi v Posočju vse pogosteje napadajo drobnico, Ribogojnica Faraonika v Tolminu pa se je zaradi vrhunca rib povezala z Argeto, ki že proizvaja novo pašteto, imenovano posoška postrv. Obiskali pa smo tudi kmetijo Barkola v Dragi pri Dorneberku, ki ima pol drugo stoletno tradicijo. Danes je to sodobna kmetija, ki sledi vsem trendom zdrave pridelave in predelave.


23.08.2020

Za naše kmetovalce

Sadjarji z optimizmom pričakujejo letino jabolk 2020. Ob skromnem pridelku in praznih zalogah v Evropi so se na Tirolskem za jabolka gala oblikovale spodbudne odkupne cene. Več o razmerah na trgu pri nas in v Evropi nam je ob začetku sezone obiranja jabolk povedal Boštjan Kozole, predsednik sekcije za sadjarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. S predstavnikom največje zavarovalnice pa smo govorili o kmetijskih zavarovanjih. V nadaljevanju vas vabimo na Dneve odprtih vrat slovenskih kmetij in podeželskih projektov, seznam sodelujočih najdete na spletni strani www.program-podezelje.si. Ob koncu pa predstavljamo primer, kako zmanjšati smrad gnojevke in s tem tudi morebitne konflikte med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom na podeželju.


16.08.2020

Za naše kmetovalce

V kmetijski oddaji smo se najprej ustavili na Pomurskem sejmišču, kjer letos zaradi epidemije ne bo kmetijsko-živilskega sejma Agra; preverili smo, kaj to pomeni za sejem in razstavljavce. Pandemija je močno prizadela tudi slovenske vinarje, zato je država sprejela nekaj ukrepov za pomoč; nekaj pomoči so bile deležne tudi živinorejske kmetije v Halozah, ki so v souporabo dobile prikolice za prevoz živine. Vse bolj pa so v pomoč kmetom roboti, poljedelskega razvijajo na mariborski kmetijski fakulteti.


09.08.2020

Koronakriza poskrbela za dober pridelek v vrtovih

V oddaji Za naše kmetovalce smo se ta teden po večini ukvarjali s hrano. Spoznali ste novi projekt Arboretuma Volčji potok »Za pojest lepo«, ki skuša zagotoviti vsaj malce vrtnarskih užitkov tudi tistim, ki nimajo vrtičkov. Pospravljali smo sadove koronske krize in shranjevali sadje in zelenjavo, ki smo jih med njo pridelali. Izvedeli ste, na kaj vse morate biti pozorni pri različnih načinih shranjevanja – sušenju, vkuhavanju – in spoznali ste skrivnost pravilnega zamrzovanja sadja, da iz njega ne nastanejo ledeni kristalčki z okusom, ter še marsikaj drugega koristnega. Posladkali smo se s pravo prekmursko gibanico, izvedeli pa ste tudi, kakšno nagrado si je prislužila biodinamična kmetija Černelič iz okolice Brežic.


02.08.2020

Neurje s točo prizadelo tudi kmetijske površine

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce preverjamo škodo na kmetijskih površinah po četrtkovem neurju s točo, pa tudi, kako je z namakanjem v Istri in v Vipavski dolini in ali marmorirana smrdljivka in oljčna muha že povzročata skrbi.


26.07.2020

Za naše kmetovalce

Tokratna oddaja prinaša vrsto zanimivih poletnih zgodb, ki so povezane z nekoliko redkejšimi oblikami kmetijske dejavnosti. Govorimo o vzreji športnih konj, sladkovodnem ribogojstvu in gojenju vanilje. Naše druženje začenjamo na posestvu vrhunskega tekmovalca v konjeniškem preskakovanju ovir, pokalnega prvaka Primoža Riflja iz Šentjurja, ki se vse bolj posveča vzreji najboljših tekmovalnih konj. Največ pozornosti tokrat namenjamo vprašanjem neizkoriščenih možnosti sladkovodnega ribogojstva pri nas, med drugim predstavljamo zaprte recirkulacijske sisteme. Obiskali smo tudi novejšo ribogojnico v Tolminu, ki postaja pomemben lokalni dobavitelj postrvi in ribjih izdelkov. Ob koncu pa se seznanimo s projektom pridelave vanilje v Dobrovniku, kjer jo je letos podjetje Ocean Orchids že pridelalo za sladoled.


19.07.2020

Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce smo v ospredje postavili vlogo žensk v kmetijstvu. Kmetijstvo in podeželje se spopadata s številnimi izzivi. Kmetijsko-prehranski sektor se spopada z naravnimi nesrečami, prebivalstvo na podeželju se stara, mladi pa se odseljujejo v mesta. Vloga žensk, ki kmetijstvo izberejo za način življenja, je zato še toliko pomembnejša. O tem smo se pogovarjali s predsednico Zveze kmetic Slovenije; zanimalo nas je, kako se spreminja vloga žensk na podeželju skozi čas, govorili smo tudi o vlogi lani ustanovljenega Sveta za ženske na podeželju; nato pa smo obiskali nekaj ženskih kmečkih društev po Sloveniji in preverili, kako dejavna so. Najprej smo se ustavili v haloški občini Cirkulane, kjer imajo zelo aktivno društvo gospodinj. Obiskali smo jih pred kratkim, ko so se družile ob peki haloške gibanice.


12.07.2020

Za naše kmetovalce

Potem ko je v prvem poskusu osnutek zakonodajnih sprememb na področju kmetijske zemljiške zakonodaje pri dozdajšnjih največjih zakupnikih državnih zemljišč sprožil prevelika nasprotovanja, je kmetijsko ministrstvo znova obudilo prizadevanja za pripravo izhodišč za spremembo zakonodaje v prid družinskim kmetijam. O tem podrobneje v tokratni oddaji Za naše kmetovalce. Nekaj let zapuščeni Biljenski griči spet dobivajo podobo urejenih vinogradov. Da pa bi ostali urejeni tudi vinogradi, v katerih bodo opravili zeleno trgatev, je kljub temu v njih treba redno opravljati varstvo vinske trte. Obiskali pa smo tudi Kmečko tržnico v Idriji, kamor že leta pridelovalci in predelovalci iz okolice prinašajo različne pridelke in izdelke.


05.07.2020

Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce ste lahko slišali, da se združujeta kmetijski zadrugi Krka in Trebnje. Tako nastaja največja slovenska zadruga KZ Trebnje – Krka, ki bo s skoraj tisoč člani, pokrivala petino slovenskega ozemlja. V Pomurju so sredi prejšnjega tedna začeli žeti ječmen, prvi rezultati so dobri, pridelek pšenice pa bo letos slabši. Te dni naj bi se pogovarjali tudi o njeni odkupni ceni. Mudili smo se v Kleti Krško, kjer so opremili vinsko-gastronomski center, izvajajo pa tudi celovito prenovo grafične podobe in blagovne znamke pod nazivom Turn. V oddaji ste lahko izvedeli tudi, kaj so celki – njihovo tradicijo ohranjajo na Koroškem. Za konec smo vam predstavili še projekt Bolnišnice Sežana, v sklopu katerega povezujejo bolnišnico, lokalno prebivalstvo in domača kmetijska gospodarstva.


28.06.2020

Zaradi pandemije težave v mlekarskem sektorju

V oddaji Za naše kmetovalce ste lahko slišali, da se na evropski politični ravni krepi spoznanje, da vodijo sedanje prakse intenzivnega kmetovanja v izčrpavanje naravnih virov. Govorili smo tudi o prihodnosti mlekarskega sektorja. V kmetijstvu so se namreč zaradi pandemije razmere zaostrile in tako so imele naše mlekarne enako kot evropske zadnje tri mesece presežke mleka. V oddaji smo predstavili še raziskovalno središče mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Meranovem in mariborski Permakulturni inštitut.


21.06.2020

Za naše kmetovalce

Oddajo Za naše kmetovalce v celoti namenjamo turističnim kmetijam. Turistični boni so sprožili veliko zanimanje domačih gostov za ponudbo skritih kotičkov slovenskega podeželja in mnogi želijo svoje kapacitete nadgraditi ali povečati. Zato že težko čakajo na razpis za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, ki bo predvidoma objavljen še ta mesec. O povečanem povpraševanju gostov za nastanitve, kulinarična in druga doživetja na turističnih kmetijah smo se pogovarjali z Matijo Vimpolškom iz Posavja -predsednikom Združenja turističnih kmetij in Renato Kosi - specialistko za razvoj turizma na kmetijah. Obiskali smo tudi nekaj kmetij iz različnih koncev Slovenije: kmetijo Plaznik na Koroškem, ekološko turistično Kmetijo Pri Baronu na Štajerskem in kmetijo Šeruga na Dolenjskem.


14.06.2020

Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce opozarjamo, da se 15. junija izteče rok za elektronsko oddajo vlog in izjav o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje vinogradov. Agencija za kmetijske trge v povprečju vsako leto prejme med 300 in 500 vlog za podporo za prestrukturiranje vinogradov. Koliko vlog bo vloženih letos še ni znano, vsekakor pa v Sloveniji z obnovo ne sledimo niti enostavni reprodukciji, kar brez dvoma ni dobro. Tokratne teme so še: V Mlekarni Planika v Kobaridu so se odločili, da viške mleka predelajo v trajno mleko. Oljkarji se soočajo z izzivom, da je vse manj registriranih aktivnih sredstev za zaščito oljk. V ljutomerskem podjetju Panorganix pove čujejo pridelavo solate in druge zelenjave, svoje rastlinjake pa postavljajo tudi v tujini.


07.06.2020

Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce ste ta teden lahko slišali, kakšni so odzivi na izvolitev novega predsednika Zadružne zveze Slovenije, Boruta Florjančiča. Izvedeli ste tudi, da na zadnji skupščini zveze – ravno zaradi volitev, niso prisluhnili Vinogradniško vinarski zadrugi Bizeljsko in njenim idejam za reševanje vinske krize, ki je prizadela njene člane. S tistimi, ki jih je predlagala zveza, se namreč ne strinjajo. V času epidemije se je poslabšal tudi odkup živine. Seznanili smo vas s težavami, ki jih imajo zaradi tega prašičerejci. V dneh, ko Kobilarna Lipica praznuje 440 letnico, smo se pogovarjali s predsednikom Združenja rejcev lipicanca Aleksandrom Ozmecem in za konec nazdravili še s koroškim moštom.


31.05.2020

Za naše kmetovalce

Tokrat vam v oddaji Za naše kmetovalce v poslušanje ponujamo štiri zanimive teme. Predstavljamo načrtovane javne razpise za razvoj podeželja do konca letošnjega leta. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč objavilo terminski načrt objav. Obvezno cepljenje drobnice in goveda proti virusni bolezni modrega jezika dviguje prah. Nekateri rejci so prepričani , da cepivo živalim škodi, veterinarska stroka meni, da ni tako. Začela se je pašna sezona in rejci so živino odgnali na pašo. Obiskali smo dve planini v Posočju. Predstavljamo zanimivo zgodbo Erika Bajca iz Vrhpolja pri Vipavi, ki se ukvarja z izdelovanjem vrhunskih kisov in to iz različnih sadežev pa tudi zelišč. Združil jih je pod skupnim imenom Skisanc.


Stran 2 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov