Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rok za Rog

07.06.2016

Tedenska glosa Marka Radmiloviča

Zakaj ves ta vik in krik?

Danes pa na kratko … V Ljubljani se zapleta. Bitka med ilegalnimi naseljenci v prostorih nekdanje tovarne Rog in mestno oblastjo, ki je bila dolga leta podtalna, je izbruhnila v pravi pravcati konflikt in mi mediji smo z veseljem pograbili ponujeno. Poglejmo, zakaj ves ta vik in krik.

Prvič: z velikim veseljem opazujemo, ko gre v popolni Ljubljani kaj narobe.

Drugič: z velikim veseljem opazujemo, ko si kdo upa napasti delo in lik Zorana Jankovića.

Tretjič: z velikim veseljem bi opazovali ponovno bitko med policijo in državljani.

Zdaj pa k podrobnejši analizi.

Mediji, predvsem mladinski ali tisti z mladimi, angažiranimi novinarji, so se na moč razburili. Represija, kakršna koli že, mladino vedno razhudi. Mladinski mediji in mladi novinarji pač vedo, da bi ponovitev leta 1968 naredila čudo tako za njihove medije kot za osebne kariere. Zanje Zoran Jankovič pomeni pokvarjeno oblast, ki jo je – takole med jutranjim kapučinom in opoldanskim ekspresom – modno malo rušiti. Za nasmejanega župana pa angažirani mediji pomenijo skrajno točko, ki je še deležna njegovega nasmeha.

Zato tako goreče spremljanje pravzaprav običajnega upravnega problema.

Squatting“, kot imenujemo zasedbo nenaseljenih stavb v urbanih okoljih, je priljubljena, precej običajna praksa – in konflikt, ki ga imamo te dni v Ljubljani, se je že neštetokrat zgodil v vseh velikih mestih zahodne hemisfere. In ker je Ljubljana nekaj najbolj urbanega, kar premoremo na Slovenskem, je popolnoma logično, da imamo tudi “squatterje”. Naj se gospod župan jezi, kolikor se hoče – rogovci dajejo mestu tisto urbano komponento, ki je potrebna za to, da je “Ljubljana najlepše mesto na svetu” … ali kako že. Povedano drugače: če v Rogu ne bi bilo squatterjev, bi si jih bilo treba izmisliti.

V zvezi z Rogom pa je zanimivo še dvoje. Prvič: zakaj ni nihče protestiral, ko so izselili tovarno koles? Od petdesetih let dvajsetega stoletja do osamosvojitve so iz te tovarne prihajala kolesa in pomenljivo, simbolno dejanje se je zgodilo prav prejšnji konec tedna. Medtem ko so rogovce metali na cesto, se je 573 Slovencev z najbolj legendarnim izdelkom Roga, neuničljivim ponyjem, povzpelo na Vršič. Da izdelek preživi tovarno, sta potrebna velika kakovost in veliko pomanjkanja občutka za stavbno zgodovino. Leta 1991, ko je tovarna na Trubarjevi umrla, ni bilo župana, ki bi se temu uprl, in ni bilo “squatterjev”, ki bi se zavzeli za industrijsko dediščino v samem središču mesta; ta sega v drugo polovico devetnajstega stoletja in s padcem Roga bomo lahko skoraj končali zgodbo o propadu objektov, ki so bili v središču Ljubljane nosilci njene industrijske zgodovine. Po načelu, da je laže rušiti kot graditi, se z Rogom oziroma s stavbami v kompleksu spreminja v prah tudi lep del kulturne dediščine mesta.

Druga zgodba, ki jo sproža zasedba Roga, pa je iracionalnost nezakonitih naseljencev stavbe. Imajo namreč tudi veliko elegantnejšo in celo legitimnejšo možnost. Če je njihova bivanjska praksa ilegalno življenje in ustvarjanje v praznih nepremičninah na urbanih področjih, zakaj potem ne zasedejo na tisoče praznih stanovanj, ki so recimo v lasti DUTB? Kot državljani imajo do njih celo večjo pravico kot do Roga. Na ljubljanskem nepremičninskem trgu, histeričnem in popolnoma iracionalnem, so cele soseske, ki so zaradi preveč ambicioznih zidarjev ostale prazne. Za milijardo nepremičnin v vsej državi je v lasti slabe banke. K tem seveda ne štejemo praznih nepremičnin, ki so v lasti komercialnih in državnih bank. Če bi torej hotela mladina zares pokazati ustvarjalnost in celo zdravo revolucionarnost, bi lahko mirno zasedla bleščečo sosesko kje na obrobju Ljubljane. Do Roga niti v teoriji nima lastniške pravice, v stanovanjih DUTB pa bi se lahko sklicevala na svoj delež pri dokapitalizaciji bank, ki so odobrila kredite za nasedla stanovanja. Ob tem pa bi imela še elektriko, tekočo vodo in preostalo urbano obdobje. Da ne omenjamo, kako dobro se da deskati po teh betonskih naseljih duhov.

In še o nečem govori spor med mestom in ilegalnimi naseljenci v Rogu. Župan pravi, da je treba stavbe v Rogu podreti, “ker so nevarne”. Res je, da so nekateri objekti stari že skoraj dve stoletji in brez ustrezne in pravočasne obnove stare stavbe dotrajajo. A medtem ko v Ljubljani dotrajane stavbe rušijo, v preostali Sloveniji kar lepa množica državljanov še vedno živi v starih stavbah. Pa ne le v gradovih, bajtah in kočurah iz prejšnjih stoletij, temveč tudi v železobetonskih in azbestnih reliktih socializma. Povedano drugače: če bi se držali Jankovićevega pravila o tem, da je treba stare, dotrajane in nevarne stavbe podreti, bi morali zrušiti pol Slovenije.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Rok za Rog

07.06.2016

Tedenska glosa Marka Radmiloviča

Zakaj ves ta vik in krik?

Danes pa na kratko … V Ljubljani se zapleta. Bitka med ilegalnimi naseljenci v prostorih nekdanje tovarne Rog in mestno oblastjo, ki je bila dolga leta podtalna, je izbruhnila v pravi pravcati konflikt in mi mediji smo z veseljem pograbili ponujeno. Poglejmo, zakaj ves ta vik in krik.

Prvič: z velikim veseljem opazujemo, ko gre v popolni Ljubljani kaj narobe.

Drugič: z velikim veseljem opazujemo, ko si kdo upa napasti delo in lik Zorana Jankovića.

Tretjič: z velikim veseljem bi opazovali ponovno bitko med policijo in državljani.

Zdaj pa k podrobnejši analizi.

Mediji, predvsem mladinski ali tisti z mladimi, angažiranimi novinarji, so se na moč razburili. Represija, kakršna koli že, mladino vedno razhudi. Mladinski mediji in mladi novinarji pač vedo, da bi ponovitev leta 1968 naredila čudo tako za njihove medije kot za osebne kariere. Zanje Zoran Jankovič pomeni pokvarjeno oblast, ki jo je – takole med jutranjim kapučinom in opoldanskim ekspresom – modno malo rušiti. Za nasmejanega župana pa angažirani mediji pomenijo skrajno točko, ki je še deležna njegovega nasmeha.

Zato tako goreče spremljanje pravzaprav običajnega upravnega problema.

Squatting“, kot imenujemo zasedbo nenaseljenih stavb v urbanih okoljih, je priljubljena, precej običajna praksa – in konflikt, ki ga imamo te dni v Ljubljani, se je že neštetokrat zgodil v vseh velikih mestih zahodne hemisfere. In ker je Ljubljana nekaj najbolj urbanega, kar premoremo na Slovenskem, je popolnoma logično, da imamo tudi “squatterje”. Naj se gospod župan jezi, kolikor se hoče – rogovci dajejo mestu tisto urbano komponento, ki je potrebna za to, da je “Ljubljana najlepše mesto na svetu” … ali kako že. Povedano drugače: če v Rogu ne bi bilo squatterjev, bi si jih bilo treba izmisliti.

V zvezi z Rogom pa je zanimivo še dvoje. Prvič: zakaj ni nihče protestiral, ko so izselili tovarno koles? Od petdesetih let dvajsetega stoletja do osamosvojitve so iz te tovarne prihajala kolesa in pomenljivo, simbolno dejanje se je zgodilo prav prejšnji konec tedna. Medtem ko so rogovce metali na cesto, se je 573 Slovencev z najbolj legendarnim izdelkom Roga, neuničljivim ponyjem, povzpelo na Vršič. Da izdelek preživi tovarno, sta potrebna velika kakovost in veliko pomanjkanja občutka za stavbno zgodovino. Leta 1991, ko je tovarna na Trubarjevi umrla, ni bilo župana, ki bi se temu uprl, in ni bilo “squatterjev”, ki bi se zavzeli za industrijsko dediščino v samem središču mesta; ta sega v drugo polovico devetnajstega stoletja in s padcem Roga bomo lahko skoraj končali zgodbo o propadu objektov, ki so bili v središču Ljubljane nosilci njene industrijske zgodovine. Po načelu, da je laže rušiti kot graditi, se z Rogom oziroma s stavbami v kompleksu spreminja v prah tudi lep del kulturne dediščine mesta.

Druga zgodba, ki jo sproža zasedba Roga, pa je iracionalnost nezakonitih naseljencev stavbe. Imajo namreč tudi veliko elegantnejšo in celo legitimnejšo možnost. Če je njihova bivanjska praksa ilegalno življenje in ustvarjanje v praznih nepremičninah na urbanih področjih, zakaj potem ne zasedejo na tisoče praznih stanovanj, ki so recimo v lasti DUTB? Kot državljani imajo do njih celo večjo pravico kot do Roga. Na ljubljanskem nepremičninskem trgu, histeričnem in popolnoma iracionalnem, so cele soseske, ki so zaradi preveč ambicioznih zidarjev ostale prazne. Za milijardo nepremičnin v vsej državi je v lasti slabe banke. K tem seveda ne štejemo praznih nepremičnin, ki so v lasti komercialnih in državnih bank. Če bi torej hotela mladina zares pokazati ustvarjalnost in celo zdravo revolucionarnost, bi lahko mirno zasedla bleščečo sosesko kje na obrobju Ljubljane. Do Roga niti v teoriji nima lastniške pravice, v stanovanjih DUTB pa bi se lahko sklicevala na svoj delež pri dokapitalizaciji bank, ki so odobrila kredite za nasedla stanovanja. Ob tem pa bi imela še elektriko, tekočo vodo in preostalo urbano obdobje. Da ne omenjamo, kako dobro se da deskati po teh betonskih naseljih duhov.

In še o nečem govori spor med mestom in ilegalnimi naseljenci v Rogu. Župan pravi, da je treba stavbe v Rogu podreti, “ker so nevarne”. Res je, da so nekateri objekti stari že skoraj dve stoletji in brez ustrezne in pravočasne obnove stare stavbe dotrajajo. A medtem ko v Ljubljani dotrajane stavbe rušijo, v preostali Sloveniji kar lepa množica državljanov še vedno živi v starih stavbah. Pa ne le v gradovih, bajtah in kočurah iz prejšnjih stoletij, temveč tudi v železobetonskih in azbestnih reliktih socializma. Povedano drugače: če bi se držali Jankovićevega pravila o tem, da je treba stare, dotrajane in nevarne stavbe podreti, bi morali zrušiti pol Slovenije.


10.04.2018

Levičarji in desničarji

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


03.04.2018

Lov na diplomate

Kot vsaka zgodba v mednarodni politiki zadnja leta, se je tudi izganjanje spremenilo v burlesko


27.03.2018

Pol kile osebnih podatkov, prosim

Če redki začudeno opazujemo razčlovečenje, ki se dogaja na Facebooku, je hkrati varovanje intime še zadnji most, ki nas povezuje s človeškim bistvom


27.03.2018

Tatjana Rojc, poslanka v novem italijanskem parlamentu

V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je.


20.03.2018

Zlatko nacionale

Da te Zlatko nadere ali užali, niti ni neka redkost … zato se žrtve počasi že organizirajo v kampanji »Ključnik #Me too!«


15.03.2018

O pobijanju muh

Izrek "dve muhi na en mah" se zdi pri včerajšnjem odstopu celo nekoliko konservativen. Miro Cerar je včeraj pobil toliko mrčesa, kot mu ga ni uspelo v celotnem mandatu in resnično vprašanje, ki se zastavlja, je: "Kaj zdaj?"


13.03.2018

Maketa drugega tira

Kako lahko državljani zaupamo, da bo vladi uspelo zgraditi drugi tir v merilu 1 : 1, če ga ni sposobna izrezbariti v merilu 1:5000?


06.03.2018

Prsi in zadnjice

O enakopravnosti, izključenosti in ogroženosti nežnejšega spola


27.02.2018

Negativna ocena slovenskih oboroženih sil

Kaj mislite, kakšno oceno bi dobili partizani, če bi jih ocenjeval Nato?


20.02.2018

Igre na olimpijadi

Spolitizirane igre, ki so daleč od recimo otroškega navdušenja Sarajeva ali globoke povezanost človeka in narave v Lillehammerju, imajo kar nekaj presežkov … Žal je tistih trivialnih nekajkrat več kot resnično izjemnih olimpijskih zgodb. In med njimi najbolj bega zgodba o ruskem tekmovalcu v curlingu.


13.02.2018

Deskarji stavkovnega vala

Danes pa nekaj o teoriji in praksi stavkovnega vala. Če hočemo plimovanje dobro razumeti, ga je treba izsušiti do samih molekul vode. Šele z otroško nedolžnostjo nam uspe uvideti bistvo prekinitev dela.


06.02.2018

Piranski Rio Mare

Tokrat pa nekaj o piranskih ribičih. Če bomo že šli v ljuti boj zanje, jih je treba bolje spoznati!


23.01.2018

Seznam društev, ki financirajo terorizem

Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?


16.01.2018

Neodločeno po krivici

Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem


09.01.2018

Dosti tekočine in vitamina C

Nalezljive bolezni so hudič; ob ležanju v postelji in slabem počutju pa prinašajo še neslutene premike v samem jedru družbe


26.12.2017

Javnost javnih oseb

Zasebnost je pravica in hkrati tudi odgovornost vsakega izmed nas. Če se človek do zasebnosti ne obnaša vsaj približno odgovorno, je jokcanje ob tem, da je kršena, smešno ... Seveda vse ob predpostavki, da je ob sedemdesetodstotni udeležbi prebivalstva na socialnih omrežjih izraz "javna oseba" zastarel in nepotreben.


19.12.2017

Svoboden denar nesvobodnih ljudi

Kripto valute so denar. Nič hudega, če ne poznate nikogar, ki bi kaj plačal z njimi – formalno so bitcoin in bratranci denar


12.12.2017

Koliko je teh ur ali izkrivljena realnost

Je možno, da bi skoraj leto in četrt poslanec Anže Logar le bral in bral in bral, pa čeprav smo ga videvali v parlamentu, na zasedanjih komisije in končno celo v Bruslju?


05.12.2017

Zasebni šolarji

Če hočemo problem javnega financiranja zasebnega šolstva pravilno razumeti, ga moramo razbiti. Razbiti v prafaktorje, kot bi se izrazili s subatomsko fiziko v javni rabi


28.11.2017

Med oglasnimi bloki ali Reklamokracija

Najprej je bila reklama o kokoši in njenih zdravih jajcih, iz katerih se je nato izlegel medij.


Stran 15 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov