Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ko pjeva, zlo ne misli

18.04.2017

Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.

*Kdor poje, zlo ne misli
Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.
Najprej se zaščitimo z javnomnenjskim kondomom. Smo proti koncertu. Tako je javnomnenjska vest pomirjena. Ampak naši razlogi proti so nekoliko drugačni od uradnih, do njih pa se ni mogoče prebiti drugače, kot prek kopice razlogov “za” koncert. Pa začnimo ta veliki festival svetohlinstva. Od preprostega h kompleksnejšemu.

Najprej se zaščitimo z javnomnenjskim kondomom. Smo proti koncertu.

Najprej: kaj se je zgodilo z “Kdor poje, zlo ne misli”? Nekako se zdi, da smo s svobodo govora dobili tudi svobodo petja in da so ideje ali s koncertnih odrov, iz medijev in s prižnic že dolgo razumljene kot ideje drugače mislečih. Če hujskajo k sovraštvu in nestrpnosti, je naloga civilizirane družbe, da jih zatre s protiargumenti, vzgojo in prosveto, ne pa s prepovedjo.
Drugič: koncert pripravlja organizator, ki je viden član lokalne oblasti. Lokalna oblast pa menda ja ve, kaj je dobro za lokalno skupnost.
Tretjič: koncert je skoraj razprodan. Kdo smo, da sodimo, kaj je občinstvu všeč?!
Četrtič: moti nas, ker je Thomspon nosilec velikohrvaških ustaških idej. Ob tem pa Bora Đorđevič, deklarirani nosilec velikosrbskih četniških idej, brez težav koncertira in celo mirno živi v Sloveniji.
Petič: moti nas ustaška ikonografija. Ikonografija v glasbi je zapletena reč; menda se zaradi nje ne bomo odrekli Wagnerju in arijski ikonografiji v njegovi glasbi, pa tudi Mozartova Čarobna piščal vrvi od prostozidarske in druge okultne ikonografije. Mimogrede: kako je z ikonografijo, totalitarizmom in glasbo, so najlepše pokazali Laibach v osemdesetih in s prepovedjo Thomsona le kažemo, da se iz njihove bleščeče kariere nismo ničesar naučili.
Šestič: moti nas, ker bo Thompson imel koncert pri nas. V Sloveniji. Niti malo nas ne moti, ko ga ima na Hrvaškem. Kar je vsaj nenavadno, glede na to, da so njegove sprevržene ideje sovraštva in nasilja univerzalne ideje, proti katerim se je treba zavzemati ves čas in ne glede na geografski prostor, kjer so izražane.

Tretjič: koncert je skoraj razprodan. Kdo smo, da sodimo, kaj je občinstvu všeč?!

Zgoraj navedeni instant argumenti pa kljub vsemu potrebujejo daljšo izpeljavo. Nekaj stvari z balkansko glasbo in Slovenci ni povsem jasnih, zato jih je treba analizirati. Najprej o Mariboru. Mogoče v drugih mestih to ni tako prisotno, a mesto je zlata jama za bolj ali manj bizarne balkanske izvajalce, ki redno napolnijo mestne koncertne dvorane. Od legendarnih pop/rock skupin, ki zadnjih dvajset let prihajajo na poslovilno turnejo, prek invazije dalmatinskih klap, vse do turbofolka. Sicer bi težko vse skupaj prevalili samo na Maribor, končno je ena najbolj priljubljenih slovenskih radijskih postaj specializirana za balkansko glasbo, a v mestu ob Dravi je fenomen balkanske glasbe verjetno najbolj skoncentriran. In tako za raziskovalca tudi najbolj dostopen. Fenomen, znotraj katerega je Thompson le ena majhna celica, je neverjeten na več nivojih. Predvsem ruši mit, kako se naši otroci tri desetletja po začetku razpada bivše države na obalah Jadrana sporazumevajo le še v angleščini, ob tem pa srbohrvaški izvajalci polnijo dvorane. Na drugem nivoju je fenomen občutiti v odporu slovenskih institucij do balkanske glasbe. Razvpite kvote, srd glasbenih urednikov in tudi javne akcije, kot je ta antithompsonovska, pričajo o tem, kako se je balkanska glasba kot kulturni vzorec tako globoko zasidrala v slovenskem ljudstvu, da jo institucije razumejo kot neposrednega sovražnika, proti kateremu je treba usmeriti birokratski meč. Od tod naprej sledimo besni bitki dvočetrtinskega s sedemosminskim taktom, v kateri so padli premnogi slovenski izvajalci kot tudi junaki glasbenih uredništev. Povedano drugače in povsem preprosto: pevke iz Ljubljane ali Kranja pojejo in so videti, kot da so se rodile v Kruševcu ali Zadru, pevke iz Kruševca ali Zadra pa se v Ljubljani ali Kranju počutijo kot doma. Nekako tako.
Čisto na koncu te krajše analize argumentov “za” koncert še to: kulturna raven slovenskega prebivalstva, ki se v določeni meri kaže tudi skozi glasbeni okus, pospešeno pada in vdor, vpliv in doseg balkanske glasbe je le eden od pokazateljev tega procesa.

Predvsem ruši mit, kako se naši otroci tri desetletja po začetku razpada bivše države na obalah Jadrana sporazumevajo le še v angleščini, ob tem pa srbohrvaški izvajalci polnijo dvorane.

Na razumski in fenomenološki plati se zdi, da proti Thompsonovemu koncert v Mariboru ni moč najti niti enega argumenta, ki bi upravičil njegovo prepoved. Vsaj če hočemo biti dosledni in upoštevati kulturne vzorce in navade trenutka.
Obstaja pa argument, zaradi katerega nikoli ne bi smeli dovoliti koncerta hrvaškega pevca v Sloveniji. Balkanski moški izvajalec ima tematsko precej zožen repertoar. V glavnem govori o romantičnem deficitu, ker ga je zapustilo dekle. Včasih poje še o alkoholu ali o morju. Nič posebnega, torej, a miselni svet balkanskega pevca je skoncentriran na ljubezen do ženske. Ženska je znotraj te glasbe postavljena na piedestal, ki mu katerakoli druga popularna ustvarjalnost težko seže do kolen. A lajnanje “zakaj si me zapustila” bi lahko bil le bizaren okrasek komercialnih nagnjenj teh avtorjev, če se pred tem ne bi zgodila tragedija balkanskih vojn. Torej: ljudje ki so brezsramno posiljevali, mučili in ubijali, nimajo danes nobene ne moralne, verjetno pa niti ne legalne pravice o včerajšnjih žrtvah skladati poskočnice. Thomson ni sporen zaradi ikonografije ali referenc na zgodovinsko preseženo ustaško državo. Sporen je v mnogo širšem kontekstu. Sporen je kot balkanski moški – kot predstavnik vrste, ki je pred našim dvoriščem izvršila enega največjih genocidov v zadnjih stoletjih! Moški, ki so brez vesti šli prek genocida, danes v pesmicah jočejo, ker niso ljubljeni … Kot predstavnik teh Thomson razumnega človeka ne ziritira do tega, da mu prepove nastop, temveč ga sili na bruhanje.


Zapisi iz močvirja

759 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Ko pjeva, zlo ne misli

18.04.2017

Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.

*Kdor poje, zlo ne misli
Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.
Najprej se zaščitimo z javnomnenjskim kondomom. Smo proti koncertu. Tako je javnomnenjska vest pomirjena. Ampak naši razlogi proti so nekoliko drugačni od uradnih, do njih pa se ni mogoče prebiti drugače, kot prek kopice razlogov “za” koncert. Pa začnimo ta veliki festival svetohlinstva. Od preprostega h kompleksnejšemu.

Najprej se zaščitimo z javnomnenjskim kondomom. Smo proti koncertu.

Najprej: kaj se je zgodilo z “Kdor poje, zlo ne misli”? Nekako se zdi, da smo s svobodo govora dobili tudi svobodo petja in da so ideje ali s koncertnih odrov, iz medijev in s prižnic že dolgo razumljene kot ideje drugače mislečih. Če hujskajo k sovraštvu in nestrpnosti, je naloga civilizirane družbe, da jih zatre s protiargumenti, vzgojo in prosveto, ne pa s prepovedjo.
Drugič: koncert pripravlja organizator, ki je viden član lokalne oblasti. Lokalna oblast pa menda ja ve, kaj je dobro za lokalno skupnost.
Tretjič: koncert je skoraj razprodan. Kdo smo, da sodimo, kaj je občinstvu všeč?!
Četrtič: moti nas, ker je Thomspon nosilec velikohrvaških ustaških idej. Ob tem pa Bora Đorđevič, deklarirani nosilec velikosrbskih četniških idej, brez težav koncertira in celo mirno živi v Sloveniji.
Petič: moti nas ustaška ikonografija. Ikonografija v glasbi je zapletena reč; menda se zaradi nje ne bomo odrekli Wagnerju in arijski ikonografiji v njegovi glasbi, pa tudi Mozartova Čarobna piščal vrvi od prostozidarske in druge okultne ikonografije. Mimogrede: kako je z ikonografijo, totalitarizmom in glasbo, so najlepše pokazali Laibach v osemdesetih in s prepovedjo Thomsona le kažemo, da se iz njihove bleščeče kariere nismo ničesar naučili.
Šestič: moti nas, ker bo Thompson imel koncert pri nas. V Sloveniji. Niti malo nas ne moti, ko ga ima na Hrvaškem. Kar je vsaj nenavadno, glede na to, da so njegove sprevržene ideje sovraštva in nasilja univerzalne ideje, proti katerim se je treba zavzemati ves čas in ne glede na geografski prostor, kjer so izražane.

Tretjič: koncert je skoraj razprodan. Kdo smo, da sodimo, kaj je občinstvu všeč?!

Zgoraj navedeni instant argumenti pa kljub vsemu potrebujejo daljšo izpeljavo. Nekaj stvari z balkansko glasbo in Slovenci ni povsem jasnih, zato jih je treba analizirati. Najprej o Mariboru. Mogoče v drugih mestih to ni tako prisotno, a mesto je zlata jama za bolj ali manj bizarne balkanske izvajalce, ki redno napolnijo mestne koncertne dvorane. Od legendarnih pop/rock skupin, ki zadnjih dvajset let prihajajo na poslovilno turnejo, prek invazije dalmatinskih klap, vse do turbofolka. Sicer bi težko vse skupaj prevalili samo na Maribor, končno je ena najbolj priljubljenih slovenskih radijskih postaj specializirana za balkansko glasbo, a v mestu ob Dravi je fenomen balkanske glasbe verjetno najbolj skoncentriran. In tako za raziskovalca tudi najbolj dostopen. Fenomen, znotraj katerega je Thompson le ena majhna celica, je neverjeten na več nivojih. Predvsem ruši mit, kako se naši otroci tri desetletja po začetku razpada bivše države na obalah Jadrana sporazumevajo le še v angleščini, ob tem pa srbohrvaški izvajalci polnijo dvorane. Na drugem nivoju je fenomen občutiti v odporu slovenskih institucij do balkanske glasbe. Razvpite kvote, srd glasbenih urednikov in tudi javne akcije, kot je ta antithompsonovska, pričajo o tem, kako se je balkanska glasba kot kulturni vzorec tako globoko zasidrala v slovenskem ljudstvu, da jo institucije razumejo kot neposrednega sovražnika, proti kateremu je treba usmeriti birokratski meč. Od tod naprej sledimo besni bitki dvočetrtinskega s sedemosminskim taktom, v kateri so padli premnogi slovenski izvajalci kot tudi junaki glasbenih uredništev. Povedano drugače in povsem preprosto: pevke iz Ljubljane ali Kranja pojejo in so videti, kot da so se rodile v Kruševcu ali Zadru, pevke iz Kruševca ali Zadra pa se v Ljubljani ali Kranju počutijo kot doma. Nekako tako.
Čisto na koncu te krajše analize argumentov “za” koncert še to: kulturna raven slovenskega prebivalstva, ki se v določeni meri kaže tudi skozi glasbeni okus, pospešeno pada in vdor, vpliv in doseg balkanske glasbe je le eden od pokazateljev tega procesa.

Predvsem ruši mit, kako se naši otroci tri desetletja po začetku razpada bivše države na obalah Jadrana sporazumevajo le še v angleščini, ob tem pa srbohrvaški izvajalci polnijo dvorane.

Na razumski in fenomenološki plati se zdi, da proti Thompsonovemu koncert v Mariboru ni moč najti niti enega argumenta, ki bi upravičil njegovo prepoved. Vsaj če hočemo biti dosledni in upoštevati kulturne vzorce in navade trenutka.
Obstaja pa argument, zaradi katerega nikoli ne bi smeli dovoliti koncerta hrvaškega pevca v Sloveniji. Balkanski moški izvajalec ima tematsko precej zožen repertoar. V glavnem govori o romantičnem deficitu, ker ga je zapustilo dekle. Včasih poje še o alkoholu ali o morju. Nič posebnega, torej, a miselni svet balkanskega pevca je skoncentriran na ljubezen do ženske. Ženska je znotraj te glasbe postavljena na piedestal, ki mu katerakoli druga popularna ustvarjalnost težko seže do kolen. A lajnanje “zakaj si me zapustila” bi lahko bil le bizaren okrasek komercialnih nagnjenj teh avtorjev, če se pred tem ne bi zgodila tragedija balkanskih vojn. Torej: ljudje ki so brezsramno posiljevali, mučili in ubijali, nimajo danes nobene ne moralne, verjetno pa niti ne legalne pravice o včerajšnjih žrtvah skladati poskočnice. Thomson ni sporen zaradi ikonografije ali referenc na zgodovinsko preseženo ustaško državo. Sporen je v mnogo širšem kontekstu. Sporen je kot balkanski moški – kot predstavnik vrste, ki je pred našim dvoriščem izvršila enega največjih genocidov v zadnjih stoletjih! Moški, ki so brez vesti šli prek genocida, danes v pesmicah jočejo, ker niso ljubljeni … Kot predstavnik teh Thomson razumnega človeka ne ziritira do tega, da mu prepove nastop, temveč ga sili na bruhanje.


19.06.2018

Diktatura asfalta

Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.


12.06.2018

Gliha vkup štriha

Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič


05.06.2018

Nam je vseeno kam reka teče

Povolilna kolumna Marka Radmiloviča.


29.05.2018

U ta črna skrin'ca

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.05.2018

Živalska farma

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.


15.05.2018

Viljem drugič

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.05.2018

Rokovalci

Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.


24.04.2018

Spomeniško varstvo

Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo


17.04.2018

Pametna vas

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj


10.04.2018

Levičarji in desničarji

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


03.04.2018

Lov na diplomate

Kot vsaka zgodba v mednarodni politiki zadnja leta, se je tudi izganjanje spremenilo v burlesko


27.03.2018

Pol kile osebnih podatkov, prosim

Če redki začudeno opazujemo razčlovečenje, ki se dogaja na Facebooku, je hkrati varovanje intime še zadnji most, ki nas povezuje s človeškim bistvom


27.03.2018

Tatjana Rojc, poslanka v novem italijanskem parlamentu

V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je.


20.03.2018

Zlatko nacionale

Da te Zlatko nadere ali užali, niti ni neka redkost … zato se žrtve počasi že organizirajo v kampanji »Ključnik #Me too!«


15.03.2018

O pobijanju muh

Izrek "dve muhi na en mah" se zdi pri včerajšnjem odstopu celo nekoliko konservativen. Miro Cerar je včeraj pobil toliko mrčesa, kot mu ga ni uspelo v celotnem mandatu in resnično vprašanje, ki se zastavlja, je: "Kaj zdaj?"


13.03.2018

Maketa drugega tira

Kako lahko državljani zaupamo, da bo vladi uspelo zgraditi drugi tir v merilu 1 : 1, če ga ni sposobna izrezbariti v merilu 1:5000?


06.03.2018

Prsi in zadnjice

O enakopravnosti, izključenosti in ogroženosti nežnejšega spola


27.02.2018

Negativna ocena slovenskih oboroženih sil

Kaj mislite, kakšno oceno bi dobili partizani, če bi jih ocenjeval Nato?


20.02.2018

Igre na olimpijadi

Spolitizirane igre, ki so daleč od recimo otroškega navdušenja Sarajeva ali globoke povezanost človeka in narave v Lillehammerju, imajo kar nekaj presežkov … Žal je tistih trivialnih nekajkrat več kot resnično izjemnih olimpijskih zgodb. In med njimi najbolj bega zgodba o ruskem tekmovalcu v curlingu.


13.02.2018

Deskarji stavkovnega vala

Danes pa nekaj o teoriji in praksi stavkovnega vala. Če hočemo plimovanje dobro razumeti, ga je treba izsušiti do samih molekul vode. Šele z otroško nedolžnostjo nam uspe uvideti bistvo prekinitev dela.


Stran 15 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov