Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ko pjeva, zlo ne misli

18.04.2017

Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.

*Kdor poje, zlo ne misli
Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.
Najprej se zaščitimo z javnomnenjskim kondomom. Smo proti koncertu. Tako je javnomnenjska vest pomirjena. Ampak naši razlogi proti so nekoliko drugačni od uradnih, do njih pa se ni mogoče prebiti drugače, kot prek kopice razlogov “za” koncert. Pa začnimo ta veliki festival svetohlinstva. Od preprostega h kompleksnejšemu.

Najprej se zaščitimo z javnomnenjskim kondomom. Smo proti koncertu.

Najprej: kaj se je zgodilo z “Kdor poje, zlo ne misli”? Nekako se zdi, da smo s svobodo govora dobili tudi svobodo petja in da so ideje ali s koncertnih odrov, iz medijev in s prižnic že dolgo razumljene kot ideje drugače mislečih. Če hujskajo k sovraštvu in nestrpnosti, je naloga civilizirane družbe, da jih zatre s protiargumenti, vzgojo in prosveto, ne pa s prepovedjo.
Drugič: koncert pripravlja organizator, ki je viden član lokalne oblasti. Lokalna oblast pa menda ja ve, kaj je dobro za lokalno skupnost.
Tretjič: koncert je skoraj razprodan. Kdo smo, da sodimo, kaj je občinstvu všeč?!
Četrtič: moti nas, ker je Thomspon nosilec velikohrvaških ustaških idej. Ob tem pa Bora Đorđevič, deklarirani nosilec velikosrbskih četniških idej, brez težav koncertira in celo mirno živi v Sloveniji.
Petič: moti nas ustaška ikonografija. Ikonografija v glasbi je zapletena reč; menda se zaradi nje ne bomo odrekli Wagnerju in arijski ikonografiji v njegovi glasbi, pa tudi Mozartova Čarobna piščal vrvi od prostozidarske in druge okultne ikonografije. Mimogrede: kako je z ikonografijo, totalitarizmom in glasbo, so najlepše pokazali Laibach v osemdesetih in s prepovedjo Thomsona le kažemo, da se iz njihove bleščeče kariere nismo ničesar naučili.
Šestič: moti nas, ker bo Thompson imel koncert pri nas. V Sloveniji. Niti malo nas ne moti, ko ga ima na Hrvaškem. Kar je vsaj nenavadno, glede na to, da so njegove sprevržene ideje sovraštva in nasilja univerzalne ideje, proti katerim se je treba zavzemati ves čas in ne glede na geografski prostor, kjer so izražane.

Tretjič: koncert je skoraj razprodan. Kdo smo, da sodimo, kaj je občinstvu všeč?!

Zgoraj navedeni instant argumenti pa kljub vsemu potrebujejo daljšo izpeljavo. Nekaj stvari z balkansko glasbo in Slovenci ni povsem jasnih, zato jih je treba analizirati. Najprej o Mariboru. Mogoče v drugih mestih to ni tako prisotno, a mesto je zlata jama za bolj ali manj bizarne balkanske izvajalce, ki redno napolnijo mestne koncertne dvorane. Od legendarnih pop/rock skupin, ki zadnjih dvajset let prihajajo na poslovilno turnejo, prek invazije dalmatinskih klap, vse do turbofolka. Sicer bi težko vse skupaj prevalili samo na Maribor, končno je ena najbolj priljubljenih slovenskih radijskih postaj specializirana za balkansko glasbo, a v mestu ob Dravi je fenomen balkanske glasbe verjetno najbolj skoncentriran. In tako za raziskovalca tudi najbolj dostopen. Fenomen, znotraj katerega je Thompson le ena majhna celica, je neverjeten na več nivojih. Predvsem ruši mit, kako se naši otroci tri desetletja po začetku razpada bivše države na obalah Jadrana sporazumevajo le še v angleščini, ob tem pa srbohrvaški izvajalci polnijo dvorane. Na drugem nivoju je fenomen občutiti v odporu slovenskih institucij do balkanske glasbe. Razvpite kvote, srd glasbenih urednikov in tudi javne akcije, kot je ta antithompsonovska, pričajo o tem, kako se je balkanska glasba kot kulturni vzorec tako globoko zasidrala v slovenskem ljudstvu, da jo institucije razumejo kot neposrednega sovražnika, proti kateremu je treba usmeriti birokratski meč. Od tod naprej sledimo besni bitki dvočetrtinskega s sedemosminskim taktom, v kateri so padli premnogi slovenski izvajalci kot tudi junaki glasbenih uredništev. Povedano drugače in povsem preprosto: pevke iz Ljubljane ali Kranja pojejo in so videti, kot da so se rodile v Kruševcu ali Zadru, pevke iz Kruševca ali Zadra pa se v Ljubljani ali Kranju počutijo kot doma. Nekako tako.
Čisto na koncu te krajše analize argumentov “za” koncert še to: kulturna raven slovenskega prebivalstva, ki se v določeni meri kaže tudi skozi glasbeni okus, pospešeno pada in vdor, vpliv in doseg balkanske glasbe je le eden od pokazateljev tega procesa.

Predvsem ruši mit, kako se naši otroci tri desetletja po začetku razpada bivše države na obalah Jadrana sporazumevajo le še v angleščini, ob tem pa srbohrvaški izvajalci polnijo dvorane.

Na razumski in fenomenološki plati se zdi, da proti Thompsonovemu koncert v Mariboru ni moč najti niti enega argumenta, ki bi upravičil njegovo prepoved. Vsaj če hočemo biti dosledni in upoštevati kulturne vzorce in navade trenutka.
Obstaja pa argument, zaradi katerega nikoli ne bi smeli dovoliti koncerta hrvaškega pevca v Sloveniji. Balkanski moški izvajalec ima tematsko precej zožen repertoar. V glavnem govori o romantičnem deficitu, ker ga je zapustilo dekle. Včasih poje še o alkoholu ali o morju. Nič posebnega, torej, a miselni svet balkanskega pevca je skoncentriran na ljubezen do ženske. Ženska je znotraj te glasbe postavljena na piedestal, ki mu katerakoli druga popularna ustvarjalnost težko seže do kolen. A lajnanje “zakaj si me zapustila” bi lahko bil le bizaren okrasek komercialnih nagnjenj teh avtorjev, če se pred tem ne bi zgodila tragedija balkanskih vojn. Torej: ljudje ki so brezsramno posiljevali, mučili in ubijali, nimajo danes nobene ne moralne, verjetno pa niti ne legalne pravice o včerajšnjih žrtvah skladati poskočnice. Thomson ni sporen zaradi ikonografije ali referenc na zgodovinsko preseženo ustaško državo. Sporen je v mnogo širšem kontekstu. Sporen je kot balkanski moški – kot predstavnik vrste, ki je pred našim dvoriščem izvršila enega največjih genocidov v zadnjih stoletjih! Moški, ki so brez vesti šli prek genocida, danes v pesmicah jočejo, ker niso ljubljeni … Kot predstavnik teh Thomson razumnega človeka ne ziritira do tega, da mu prepove nastop, temveč ga sili na bruhanje.


Zapisi iz močvirja

754 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Ko pjeva, zlo ne misli

18.04.2017

Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.

*Kdor poje, zlo ne misli
Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.
Najprej se zaščitimo z javnomnenjskim kondomom. Smo proti koncertu. Tako je javnomnenjska vest pomirjena. Ampak naši razlogi proti so nekoliko drugačni od uradnih, do njih pa se ni mogoče prebiti drugače, kot prek kopice razlogov “za” koncert. Pa začnimo ta veliki festival svetohlinstva. Od preprostega h kompleksnejšemu.

Najprej se zaščitimo z javnomnenjskim kondomom. Smo proti koncertu.

Najprej: kaj se je zgodilo z “Kdor poje, zlo ne misli”? Nekako se zdi, da smo s svobodo govora dobili tudi svobodo petja in da so ideje ali s koncertnih odrov, iz medijev in s prižnic že dolgo razumljene kot ideje drugače mislečih. Če hujskajo k sovraštvu in nestrpnosti, je naloga civilizirane družbe, da jih zatre s protiargumenti, vzgojo in prosveto, ne pa s prepovedjo.
Drugič: koncert pripravlja organizator, ki je viden član lokalne oblasti. Lokalna oblast pa menda ja ve, kaj je dobro za lokalno skupnost.
Tretjič: koncert je skoraj razprodan. Kdo smo, da sodimo, kaj je občinstvu všeč?!
Četrtič: moti nas, ker je Thomspon nosilec velikohrvaških ustaških idej. Ob tem pa Bora Đorđevič, deklarirani nosilec velikosrbskih četniških idej, brez težav koncertira in celo mirno živi v Sloveniji.
Petič: moti nas ustaška ikonografija. Ikonografija v glasbi je zapletena reč; menda se zaradi nje ne bomo odrekli Wagnerju in arijski ikonografiji v njegovi glasbi, pa tudi Mozartova Čarobna piščal vrvi od prostozidarske in druge okultne ikonografije. Mimogrede: kako je z ikonografijo, totalitarizmom in glasbo, so najlepše pokazali Laibach v osemdesetih in s prepovedjo Thomsona le kažemo, da se iz njihove bleščeče kariere nismo ničesar naučili.
Šestič: moti nas, ker bo Thompson imel koncert pri nas. V Sloveniji. Niti malo nas ne moti, ko ga ima na Hrvaškem. Kar je vsaj nenavadno, glede na to, da so njegove sprevržene ideje sovraštva in nasilja univerzalne ideje, proti katerim se je treba zavzemati ves čas in ne glede na geografski prostor, kjer so izražane.

Tretjič: koncert je skoraj razprodan. Kdo smo, da sodimo, kaj je občinstvu všeč?!

Zgoraj navedeni instant argumenti pa kljub vsemu potrebujejo daljšo izpeljavo. Nekaj stvari z balkansko glasbo in Slovenci ni povsem jasnih, zato jih je treba analizirati. Najprej o Mariboru. Mogoče v drugih mestih to ni tako prisotno, a mesto je zlata jama za bolj ali manj bizarne balkanske izvajalce, ki redno napolnijo mestne koncertne dvorane. Od legendarnih pop/rock skupin, ki zadnjih dvajset let prihajajo na poslovilno turnejo, prek invazije dalmatinskih klap, vse do turbofolka. Sicer bi težko vse skupaj prevalili samo na Maribor, končno je ena najbolj priljubljenih slovenskih radijskih postaj specializirana za balkansko glasbo, a v mestu ob Dravi je fenomen balkanske glasbe verjetno najbolj skoncentriran. In tako za raziskovalca tudi najbolj dostopen. Fenomen, znotraj katerega je Thompson le ena majhna celica, je neverjeten na več nivojih. Predvsem ruši mit, kako se naši otroci tri desetletja po začetku razpada bivše države na obalah Jadrana sporazumevajo le še v angleščini, ob tem pa srbohrvaški izvajalci polnijo dvorane. Na drugem nivoju je fenomen občutiti v odporu slovenskih institucij do balkanske glasbe. Razvpite kvote, srd glasbenih urednikov in tudi javne akcije, kot je ta antithompsonovska, pričajo o tem, kako se je balkanska glasba kot kulturni vzorec tako globoko zasidrala v slovenskem ljudstvu, da jo institucije razumejo kot neposrednega sovražnika, proti kateremu je treba usmeriti birokratski meč. Od tod naprej sledimo besni bitki dvočetrtinskega s sedemosminskim taktom, v kateri so padli premnogi slovenski izvajalci kot tudi junaki glasbenih uredništev. Povedano drugače in povsem preprosto: pevke iz Ljubljane ali Kranja pojejo in so videti, kot da so se rodile v Kruševcu ali Zadru, pevke iz Kruševca ali Zadra pa se v Ljubljani ali Kranju počutijo kot doma. Nekako tako.
Čisto na koncu te krajše analize argumentov “za” koncert še to: kulturna raven slovenskega prebivalstva, ki se v določeni meri kaže tudi skozi glasbeni okus, pospešeno pada in vdor, vpliv in doseg balkanske glasbe je le eden od pokazateljev tega procesa.

Predvsem ruši mit, kako se naši otroci tri desetletja po začetku razpada bivše države na obalah Jadrana sporazumevajo le še v angleščini, ob tem pa srbohrvaški izvajalci polnijo dvorane.

Na razumski in fenomenološki plati se zdi, da proti Thompsonovemu koncert v Mariboru ni moč najti niti enega argumenta, ki bi upravičil njegovo prepoved. Vsaj če hočemo biti dosledni in upoštevati kulturne vzorce in navade trenutka.
Obstaja pa argument, zaradi katerega nikoli ne bi smeli dovoliti koncerta hrvaškega pevca v Sloveniji. Balkanski moški izvajalec ima tematsko precej zožen repertoar. V glavnem govori o romantičnem deficitu, ker ga je zapustilo dekle. Včasih poje še o alkoholu ali o morju. Nič posebnega, torej, a miselni svet balkanskega pevca je skoncentriran na ljubezen do ženske. Ženska je znotraj te glasbe postavljena na piedestal, ki mu katerakoli druga popularna ustvarjalnost težko seže do kolen. A lajnanje “zakaj si me zapustila” bi lahko bil le bizaren okrasek komercialnih nagnjenj teh avtorjev, če se pred tem ne bi zgodila tragedija balkanskih vojn. Torej: ljudje ki so brezsramno posiljevali, mučili in ubijali, nimajo danes nobene ne moralne, verjetno pa niti ne legalne pravice o včerajšnjih žrtvah skladati poskočnice. Thomson ni sporen zaradi ikonografije ali referenc na zgodovinsko preseženo ustaško državo. Sporen je v mnogo širšem kontekstu. Sporen je kot balkanski moški – kot predstavnik vrste, ki je pred našim dvoriščem izvršila enega največjih genocidov v zadnjih stoletjih! Moški, ki so brez vesti šli prek genocida, danes v pesmicah jočejo, ker niso ljubljeni … Kot predstavnik teh Thomson razumnega človeka ne ziritira do tega, da mu prepove nastop, temveč ga sili na bruhanje.


06.10.2020

Novi pozdrav nove realnosti

Pozdrav s komolcem ima nekaj resnih pomanjkljivosti, ki jih bomo na tem mestu razčlenili. Piše: Marko Radmilovič.


29.09.2020

Izjemne izjeme

Najprej se je treba spoprijeti z barvami. So tri, pogojno štiri, s tem da je ena drugačna.


22.09.2020

Razgledni stolp

"Stolpomanija", ki smo ji priča v Sloveniji, bo sicer prinesla turiste in dobiček, odnesla pa še zadnja mesta absolutnega miru …


15.09.2020

Ležijo gozdovi domači

Dejstvo je, da slovenske gozdove ropajo in to povsem konkretno: iz gozdov nepridipravi kradejo drevesa.


08.09.2020

Poštar ne zvoni več niti dvakrat

Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.


01.09.2020

Na bone!

Do pred nekaj dnevi je bila unovčena četrtina bonov in s prigodno slovesnostjo so na Počivalškovem ministrstvu proslavili vrnitev polmilijontega bona v naročje proračuna.


21.07.2020

Končno smiselno poimenovanje pokrajin

Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.


14.07.2020

Kako uloviti komunista

Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.


07.07.2020

Novi turizem nove normalnosti

Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.


30.06.2020

"Jelinčič je v parlamentu. Narod je glup."

Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.


23.06.2020

Protiustavnost neke revščine

V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...


16.06.2020

Slovenija gre naprej

V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija.


09.06.2020

Koča strica Toma

Danes bomo na radiu govorili o televiziji. Kar je dosti bolj obetavno, kot če bi na televiziji govorili o radiu. Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?


02.06.2020

Čakajoč na Avstrijca

Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize. O "Avstro" bomo govorili, ker že vsi ostali govorijo o "Ogrski".


26.05.2020

Maskirani kapitalizem

Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.


19.05.2020

Parlamentarni zodiak

Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.


12.05.2020

Razlagalci žurov

Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.


05.05.2020

Gaudeamus igitur

V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.


28.04.2020

Prišli trgovci z novci

Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.


21.04.2020

420 po slovensko

Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.


Stran 10 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov