Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pametna vas

17.04.2018

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan "pametna vas", vsaj nepoučenemu nekoliko tuj

Tej oddaji je komaj uspelo priti s slovenskega podeželja v ljubljanski studio. Spomladanske nevihte, nestabilno ozračje, kriza na Pošti Slovenije in premalo zakurjene peči so podeželski internet tako oslabile, da ni zmogel prenesti dovolj bitov na strašanski razdalji stotih kilometrov. A poštni golob je na srečo svojo nalogo opravil pravočasno.

Oni dan so se srečali in slovenskemu podeželju napovedali bleščečo prihodnost. V glavnem naši predstavniki v Evropi na čelu z našo evropsko komisarko. Obljubili so milijone, ki bodo šli za digitalno infrastrukturo na slovenskem podeželju. In so romantično, vsaj malo pa tudi neumno, vsoraboto poimenovali “pametna vas”!

Preden gremo k podrobnostim, nekaj malega o neprimernem imenu. Prikrito namiguje, da je vas neumna. In da jo bodo šele evropski milijoni naredili pametno. Kar je ravno v nasprotju ne le s slovensko literarno tradicijo, temveč tudi s slovensko politično prakso. Slovenska literatura je zrasla na predpostavki, da je podeželje izvir vseh naših čednosti, predvsem pa trdoživosti in klenosti tukajšnjega duha. Kar je bilo glede na majhnost in večinsko germanskost mest tudi res. Po drugi strani pa še v današnjem času naši najvišji politični predstavniki, ki mencajo ob miselni blokadi, pozivajo k »zdravi kmečki pameti«!

Kot rečeno je slovensko podeželje neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj.

In prav zato je novice treba brati podrobno. Gre za projekt, ki bo digitaliziral slovensko podeželje. Pomeni, da bo internet zasvetil iz cerkva in zadružnih domov, da bodo aplikacije opravljale najzahtevnejša kmečka opravila in da bodo družabne platforme končno spravile v red gasilska, kulturna in športna društva. Povedano drugače: krasni novi svet digitalne stvarnosti se bo preselil na podeželje in ga s projektom »pametna vas« dokončno dvignil iz devetnajstega stoletja.

Ideja je super in evropski poslanci in evropska komisarka so jo sprejeli z množičnim vzklikanjem in ploskanjem – a žal ne bo uspela.

Čemu črnogledost?

Najprej in na začetku. Internet je doma v naših krajih že skoraj tri desetletja, pa se mu še ni uspelo prebiti na podeželje. Tehnološko je zadeva preprosta. Kar potrebuje sodobno digitalno vesolje, je seveda optična povezava. Ponudniki interneta, z državnim na čelu, pa do kopanja rovov nimajo nobenega veselja. En digitalno opremljen stanovanjski blok v mestu pomeni vsaj toliko zvestih naročnikov kot tri vasi skupaj. In ker na širokopasovno srečo še vedno niso priključeni vsi večstanovanjski objekti, je iluzorno pričakovati, kako se bodo ponudniki prostovoljno odločili za naporno in drago ritje po slovenski grudi, da pripeljejo vse te kilobajte do ene ali dveh krav; ves ta trud, da bo lahko kmet prek aplikacije iz postelje nadzoroval, kako gre molža.

Trenutna digitalna realnost slovenskega podeželja je navezanost na mobilni prenos podatkov. Tam, kjer obstaja omrežje četrte generacije, še gre, povsod drugod pa je internet podobna dobrina kot leta 1946 elektrika. Seveda pa je internet po zraku izjemno drag in obritoglavi krvosesi v telekomunikacijskih gigantih navdušeno ploskajo, ko si izmišljajo nove in nove ugodnosti za »neurbana« področja!

»Pametna vas« je sicer plemenita gesta, a podobno utopična kot je na drugi strani »urbano vrtnarjenje«!

Pa še nekaj je: podeželje diha drugače. Namesto da bi se razlika med urbanim in neurbanim manjšala, se veča. Pa ne govorimo o tehnološkem, temveč predvsem o miselnem okolju. Digitalizacija je zavladala nad urbanim življenjem in to se je vsaj delno preselilo na spletne platforme. Medtem pa je življenje na podeželju še vedno analogno. Ljudje se še vedno srečujejo, ljubijo in prepirajo po človeško. Človeški stik je zunaj mest še vedno osnova sobivanja in mi ne bomo sodili, ali je to dobro ali slabo. Je pa dejstvo, da nam je živečim na podeželju to všeč … sicer ne bi bili, kjer smo.

Projekt »pametna vas« je tako v vseh točkah zgrešen. Vas je pametna že zdaj in bo glede na diskriminatornost tako države kot ponudnikov telekomunikacij pametna tudi ostala. Je pa žalostno, da prebivalci podeželja za vsaj delček digitalnega razkošja plačujemo neprimerno višje stroške kot tisti v mestih. Tako prispevamo k čudoviti ironiji, da smo za življenje na izumirajočem podeželju kaznovani, namesto da bi bili nagrajeni.

A navdušeno jutro in spokojen večer na srečo tuzemske težave odpravita z enim samim vdihom podeželskega zraka.


Zapisi iz močvirja

758 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Pametna vas

17.04.2018

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan "pametna vas", vsaj nepoučenemu nekoliko tuj

Tej oddaji je komaj uspelo priti s slovenskega podeželja v ljubljanski studio. Spomladanske nevihte, nestabilno ozračje, kriza na Pošti Slovenije in premalo zakurjene peči so podeželski internet tako oslabile, da ni zmogel prenesti dovolj bitov na strašanski razdalji stotih kilometrov. A poštni golob je na srečo svojo nalogo opravil pravočasno.

Oni dan so se srečali in slovenskemu podeželju napovedali bleščečo prihodnost. V glavnem naši predstavniki v Evropi na čelu z našo evropsko komisarko. Obljubili so milijone, ki bodo šli za digitalno infrastrukturo na slovenskem podeželju. In so romantično, vsaj malo pa tudi neumno, vsoraboto poimenovali “pametna vas”!

Preden gremo k podrobnostim, nekaj malega o neprimernem imenu. Prikrito namiguje, da je vas neumna. In da jo bodo šele evropski milijoni naredili pametno. Kar je ravno v nasprotju ne le s slovensko literarno tradicijo, temveč tudi s slovensko politično prakso. Slovenska literatura je zrasla na predpostavki, da je podeželje izvir vseh naših čednosti, predvsem pa trdoživosti in klenosti tukajšnjega duha. Kar je bilo glede na majhnost in večinsko germanskost mest tudi res. Po drugi strani pa še v današnjem času naši najvišji politični predstavniki, ki mencajo ob miselni blokadi, pozivajo k »zdravi kmečki pameti«!

Kot rečeno je slovensko podeželje neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj.

In prav zato je novice treba brati podrobno. Gre za projekt, ki bo digitaliziral slovensko podeželje. Pomeni, da bo internet zasvetil iz cerkva in zadružnih domov, da bodo aplikacije opravljale najzahtevnejša kmečka opravila in da bodo družabne platforme končno spravile v red gasilska, kulturna in športna društva. Povedano drugače: krasni novi svet digitalne stvarnosti se bo preselil na podeželje in ga s projektom »pametna vas« dokončno dvignil iz devetnajstega stoletja.

Ideja je super in evropski poslanci in evropska komisarka so jo sprejeli z množičnim vzklikanjem in ploskanjem – a žal ne bo uspela.

Čemu črnogledost?

Najprej in na začetku. Internet je doma v naših krajih že skoraj tri desetletja, pa se mu še ni uspelo prebiti na podeželje. Tehnološko je zadeva preprosta. Kar potrebuje sodobno digitalno vesolje, je seveda optična povezava. Ponudniki interneta, z državnim na čelu, pa do kopanja rovov nimajo nobenega veselja. En digitalno opremljen stanovanjski blok v mestu pomeni vsaj toliko zvestih naročnikov kot tri vasi skupaj. In ker na širokopasovno srečo še vedno niso priključeni vsi večstanovanjski objekti, je iluzorno pričakovati, kako se bodo ponudniki prostovoljno odločili za naporno in drago ritje po slovenski grudi, da pripeljejo vse te kilobajte do ene ali dveh krav; ves ta trud, da bo lahko kmet prek aplikacije iz postelje nadzoroval, kako gre molža.

Trenutna digitalna realnost slovenskega podeželja je navezanost na mobilni prenos podatkov. Tam, kjer obstaja omrežje četrte generacije, še gre, povsod drugod pa je internet podobna dobrina kot leta 1946 elektrika. Seveda pa je internet po zraku izjemno drag in obritoglavi krvosesi v telekomunikacijskih gigantih navdušeno ploskajo, ko si izmišljajo nove in nove ugodnosti za »neurbana« področja!

»Pametna vas« je sicer plemenita gesta, a podobno utopična kot je na drugi strani »urbano vrtnarjenje«!

Pa še nekaj je: podeželje diha drugače. Namesto da bi se razlika med urbanim in neurbanim manjšala, se veča. Pa ne govorimo o tehnološkem, temveč predvsem o miselnem okolju. Digitalizacija je zavladala nad urbanim življenjem in to se je vsaj delno preselilo na spletne platforme. Medtem pa je življenje na podeželju še vedno analogno. Ljudje se še vedno srečujejo, ljubijo in prepirajo po človeško. Človeški stik je zunaj mest še vedno osnova sobivanja in mi ne bomo sodili, ali je to dobro ali slabo. Je pa dejstvo, da nam je živečim na podeželju to všeč … sicer ne bi bili, kjer smo.

Projekt »pametna vas« je tako v vseh točkah zgrešen. Vas je pametna že zdaj in bo glede na diskriminatornost tako države kot ponudnikov telekomunikacij pametna tudi ostala. Je pa žalostno, da prebivalci podeželja za vsaj delček digitalnega razkošja plačujemo neprimerno višje stroške kot tisti v mestih. Tako prispevamo k čudoviti ironiji, da smo za življenje na izumirajočem podeželju kaznovani, namesto da bi bili nagrajeni.

A navdušeno jutro in spokojen večer na srečo tuzemske težave odpravita z enim samim vdihom podeželskega zraka.


27.06.2017

Pokaži nam, Miro

Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.


20.06.2017

Davkoplačevalci in žalujoči ostali

Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.


13.06.2017

Eno rojstvo, ena zastava

Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.


06.06.2017

Tretja svetovna vojna

Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”


30.05.2017

Pop na pošti

Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.


23.05.2017

Bližajo se volitve

Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.


16.05.2017

Mi gradimo ceste proge

Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.


09.05.2017

Enajst sekir in petnajst macol

Saga o veleposlaniku v Španiji, ki je med letoma 2007 in 2010 na veliko kupoval gospodinjske pripomočke in orodje, se počasi približuje koncu. Med sojenji, zastaranji in zahtevami po povračilu škode z obeh strani je prejšnje dni koprsko sodišče odločilo, da je njegova ekscelenca dejanja storila v neprištevnem stanju. Izvedenec je navedel psihiatrično bolezen, za katero boleha dotični in primer je za zdaj končan. Ob robu sodne sage smo kot zainteresirana javnost izvedeli še nekaj pikantnih, nekaj pa celo čudnih detajlov. Da je njegova ekscelenca še pred Madridom spolno napadel otroka, da je neracionalno zapravljal in tako naprej in tako nazaj.


02.05.2017

Jabolka in hruške

Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.


25.04.2017

Einstein na plaži

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.


25.04.2017

Einstein na plaži

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.


18.04.2017

Ko pjeva, zlo ne misli

Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.


11.04.2017

Čakajoč na varnost

"Kdor čaka dočaka," je bil popularen izrek na slovenskih mejah v preteklih dneh. Štiriurne seanse čakajočih na mejnih prehodih so mimogrede poteptale nekaj načel združene Evrope in njenih civilizacijskih dosežkov in vrnili smo se v vesele čase železne zavese. Nekaj kilometrov južneje, pa vendar. Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!


04.04.2017

Agro kaj…

So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam ... Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!


28.03.2017

Elektro epitaf

Skupina podjetnikov je v Mariboru, kje pa drugje, predstavila digitalni nagrobnik.


21.03.2017

Begunski referendum

Končajmo to veliko komedijo enkrat za vselej. Tole z begunci namreč. Kako se usode nesrečnežev izkoriščajo za vaje v slogu domačega čudaštva, je postalo nespodobno. Zato končajmo to komedijo enkrat za vselej.


14.03.2017

Mama je ena sama

Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik.


07.03.2017

Pet predlogov z bambusom in gobicami

Kar nekaj nejasnosti – natančno pet – se jih ob obisku predsednika evropske komisije postavlja družbeno zvedavemu Slovencu oziroma Evropejcu.


28.02.2017

Čiki in pesmi

Danes pa nekaj o kulturi in kajenju. Kar ne pomeni, da o kulturi kajenja. Niti ne pomeni, da o kajenju v kulturi. Dobesedno o kulturi in kajenju.


21.02.2017

Vi gec

Za kar nekaj razburjenja je poskrbela novica, da se bo rojakom v Avstriji zgodila krivica. In to velika. Ne le njim. Krivica se bo zgodila vsem nam, ki čutimo in govorimo slovensko. Po predlogu nove koroške deželne ustave naj bi slovenščina prenehala obstajati kot uradni jezik. Kot vemo, je slovenščina v nekaterih južnokoroških občinah celo večinski jezik in zato ne gre le za politično in zgodovinsko, temveč tudi za vsakdanji življenjsko sporen predlog. In medtem ko se slovenska politika ukvarja s tem, katera opcija bo več svete jeze stresla na Avstrijce, seveda s potrebno politično etiketo "so le Avstrijci," imamo na Valu 202 nekaj konkretnih rešitev.


Stran 17 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov