Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj
Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan "pametna vas", vsaj nepoučenemu nekoliko tuj
Tej oddaji je komaj uspelo priti s slovenskega podeželja v ljubljanski studio. Spomladanske nevihte, nestabilno ozračje, kriza na Pošti Slovenije in premalo zakurjene peči so podeželski internet tako oslabile, da ni zmogel prenesti dovolj bitov na strašanski razdalji stotih kilometrov. A poštni golob je na srečo svojo nalogo opravil pravočasno.
Oni dan so se srečali in slovenskemu podeželju napovedali bleščečo prihodnost. V glavnem naši predstavniki v Evropi na čelu z našo evropsko komisarko. Obljubili so milijone, ki bodo šli za digitalno infrastrukturo na slovenskem podeželju. In so romantično, vsaj malo pa tudi neumno, vsoraboto poimenovali “pametna vas”!
Preden gremo k podrobnostim, nekaj malega o neprimernem imenu. Prikrito namiguje, da je vas neumna. In da jo bodo šele evropski milijoni naredili pametno. Kar je ravno v nasprotju ne le s slovensko literarno tradicijo, temveč tudi s slovensko politično prakso. Slovenska literatura je zrasla na predpostavki, da je podeželje izvir vseh naših čednosti, predvsem pa trdoživosti in klenosti tukajšnjega duha. Kar je bilo glede na majhnost in večinsko germanskost mest tudi res. Po drugi strani pa še v današnjem času naši najvišji politični predstavniki, ki mencajo ob miselni blokadi, pozivajo k »zdravi kmečki pameti«!
Kot rečeno je slovensko podeželje neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj.
In prav zato je novice treba brati podrobno. Gre za projekt, ki bo digitaliziral slovensko podeželje. Pomeni, da bo internet zasvetil iz cerkva in zadružnih domov, da bodo aplikacije opravljale najzahtevnejša kmečka opravila in da bodo družabne platforme končno spravile v red gasilska, kulturna in športna društva. Povedano drugače: krasni novi svet digitalne stvarnosti se bo preselil na podeželje in ga s projektom »pametna vas« dokončno dvignil iz devetnajstega stoletja.
Ideja je super in evropski poslanci in evropska komisarka so jo sprejeli z množičnim vzklikanjem in ploskanjem – a žal ne bo uspela.
Čemu črnogledost?
Najprej in na začetku. Internet je doma v naših krajih že skoraj tri desetletja, pa se mu še ni uspelo prebiti na podeželje. Tehnološko je zadeva preprosta. Kar potrebuje sodobno digitalno vesolje, je seveda optična povezava. Ponudniki interneta, z državnim na čelu, pa do kopanja rovov nimajo nobenega veselja. En digitalno opremljen stanovanjski blok v mestu pomeni vsaj toliko zvestih naročnikov kot tri vasi skupaj. In ker na širokopasovno srečo še vedno niso priključeni vsi večstanovanjski objekti, je iluzorno pričakovati, kako se bodo ponudniki prostovoljno odločili za naporno in drago ritje po slovenski grudi, da pripeljejo vse te kilobajte do ene ali dveh krav; ves ta trud, da bo lahko kmet prek aplikacije iz postelje nadzoroval, kako gre molža.
Trenutna digitalna realnost slovenskega podeželja je navezanost na mobilni prenos podatkov. Tam, kjer obstaja omrežje četrte generacije, še gre, povsod drugod pa je internet podobna dobrina kot leta 1946 elektrika. Seveda pa je internet po zraku izjemno drag in obritoglavi krvosesi v telekomunikacijskih gigantih navdušeno ploskajo, ko si izmišljajo nove in nove ugodnosti za »neurbana« področja!
»Pametna vas« je sicer plemenita gesta, a podobno utopična kot je na drugi strani »urbano vrtnarjenje«!
Pa še nekaj je: podeželje diha drugače. Namesto da bi se razlika med urbanim in neurbanim manjšala, se veča. Pa ne govorimo o tehnološkem, temveč predvsem o miselnem okolju. Digitalizacija je zavladala nad urbanim življenjem in to se je vsaj delno preselilo na spletne platforme. Medtem pa je življenje na podeželju še vedno analogno. Ljudje se še vedno srečujejo, ljubijo in prepirajo po človeško. Človeški stik je zunaj mest še vedno osnova sobivanja in mi ne bomo sodili, ali je to dobro ali slabo. Je pa dejstvo, da nam je živečim na podeželju to všeč … sicer ne bi bili, kjer smo.
Projekt »pametna vas« je tako v vseh točkah zgrešen. Vas je pametna že zdaj in bo glede na diskriminatornost tako države kot ponudnikov telekomunikacij pametna tudi ostala. Je pa žalostno, da prebivalci podeželja za vsaj delček digitalnega razkošja plačujemo neprimerno višje stroške kot tisti v mestih. Tako prispevamo k čudoviti ironiji, da smo za življenje na izumirajočem podeželju kaznovani, namesto da bi bili nagrajeni.
A navdušeno jutro in spokojen večer na srečo tuzemske težave odpravita z enim samim vdihom podeželskega zraka.
753 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj
Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan "pametna vas", vsaj nepoučenemu nekoliko tuj
Tej oddaji je komaj uspelo priti s slovenskega podeželja v ljubljanski studio. Spomladanske nevihte, nestabilno ozračje, kriza na Pošti Slovenije in premalo zakurjene peči so podeželski internet tako oslabile, da ni zmogel prenesti dovolj bitov na strašanski razdalji stotih kilometrov. A poštni golob je na srečo svojo nalogo opravil pravočasno.
Oni dan so se srečali in slovenskemu podeželju napovedali bleščečo prihodnost. V glavnem naši predstavniki v Evropi na čelu z našo evropsko komisarko. Obljubili so milijone, ki bodo šli za digitalno infrastrukturo na slovenskem podeželju. In so romantično, vsaj malo pa tudi neumno, vsoraboto poimenovali “pametna vas”!
Preden gremo k podrobnostim, nekaj malega o neprimernem imenu. Prikrito namiguje, da je vas neumna. In da jo bodo šele evropski milijoni naredili pametno. Kar je ravno v nasprotju ne le s slovensko literarno tradicijo, temveč tudi s slovensko politično prakso. Slovenska literatura je zrasla na predpostavki, da je podeželje izvir vseh naših čednosti, predvsem pa trdoživosti in klenosti tukajšnjega duha. Kar je bilo glede na majhnost in večinsko germanskost mest tudi res. Po drugi strani pa še v današnjem času naši najvišji politični predstavniki, ki mencajo ob miselni blokadi, pozivajo k »zdravi kmečki pameti«!
Kot rečeno je slovensko podeželje neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj.
In prav zato je novice treba brati podrobno. Gre za projekt, ki bo digitaliziral slovensko podeželje. Pomeni, da bo internet zasvetil iz cerkva in zadružnih domov, da bodo aplikacije opravljale najzahtevnejša kmečka opravila in da bodo družabne platforme končno spravile v red gasilska, kulturna in športna društva. Povedano drugače: krasni novi svet digitalne stvarnosti se bo preselil na podeželje in ga s projektom »pametna vas« dokončno dvignil iz devetnajstega stoletja.
Ideja je super in evropski poslanci in evropska komisarka so jo sprejeli z množičnim vzklikanjem in ploskanjem – a žal ne bo uspela.
Čemu črnogledost?
Najprej in na začetku. Internet je doma v naših krajih že skoraj tri desetletja, pa se mu še ni uspelo prebiti na podeželje. Tehnološko je zadeva preprosta. Kar potrebuje sodobno digitalno vesolje, je seveda optična povezava. Ponudniki interneta, z državnim na čelu, pa do kopanja rovov nimajo nobenega veselja. En digitalno opremljen stanovanjski blok v mestu pomeni vsaj toliko zvestih naročnikov kot tri vasi skupaj. In ker na širokopasovno srečo še vedno niso priključeni vsi večstanovanjski objekti, je iluzorno pričakovati, kako se bodo ponudniki prostovoljno odločili za naporno in drago ritje po slovenski grudi, da pripeljejo vse te kilobajte do ene ali dveh krav; ves ta trud, da bo lahko kmet prek aplikacije iz postelje nadzoroval, kako gre molža.
Trenutna digitalna realnost slovenskega podeželja je navezanost na mobilni prenos podatkov. Tam, kjer obstaja omrežje četrte generacije, še gre, povsod drugod pa je internet podobna dobrina kot leta 1946 elektrika. Seveda pa je internet po zraku izjemno drag in obritoglavi krvosesi v telekomunikacijskih gigantih navdušeno ploskajo, ko si izmišljajo nove in nove ugodnosti za »neurbana« področja!
»Pametna vas« je sicer plemenita gesta, a podobno utopična kot je na drugi strani »urbano vrtnarjenje«!
Pa še nekaj je: podeželje diha drugače. Namesto da bi se razlika med urbanim in neurbanim manjšala, se veča. Pa ne govorimo o tehnološkem, temveč predvsem o miselnem okolju. Digitalizacija je zavladala nad urbanim življenjem in to se je vsaj delno preselilo na spletne platforme. Medtem pa je življenje na podeželju še vedno analogno. Ljudje se še vedno srečujejo, ljubijo in prepirajo po človeško. Človeški stik je zunaj mest še vedno osnova sobivanja in mi ne bomo sodili, ali je to dobro ali slabo. Je pa dejstvo, da nam je živečim na podeželju to všeč … sicer ne bi bili, kjer smo.
Projekt »pametna vas« je tako v vseh točkah zgrešen. Vas je pametna že zdaj in bo glede na diskriminatornost tako države kot ponudnikov telekomunikacij pametna tudi ostala. Je pa žalostno, da prebivalci podeželja za vsaj delček digitalnega razkošja plačujemo neprimerno višje stroške kot tisti v mestih. Tako prispevamo k čudoviti ironiji, da smo za življenje na izumirajočem podeželju kaznovani, namesto da bi bili nagrajeni.
A navdušeno jutro in spokojen večer na srečo tuzemske težave odpravita z enim samim vdihom podeželskega zraka.
Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič
Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite
Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.
Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.
V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?
Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.
V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.
Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič
Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.
Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.
Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.
Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko
Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.
Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.
Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Neveljaven email naslov