Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj
Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan "pametna vas", vsaj nepoučenemu nekoliko tuj
Tej oddaji je komaj uspelo priti s slovenskega podeželja v ljubljanski studio. Spomladanske nevihte, nestabilno ozračje, kriza na Pošti Slovenije in premalo zakurjene peči so podeželski internet tako oslabile, da ni zmogel prenesti dovolj bitov na strašanski razdalji stotih kilometrov. A poštni golob je na srečo svojo nalogo opravil pravočasno.
Oni dan so se srečali in slovenskemu podeželju napovedali bleščečo prihodnost. V glavnem naši predstavniki v Evropi na čelu z našo evropsko komisarko. Obljubili so milijone, ki bodo šli za digitalno infrastrukturo na slovenskem podeželju. In so romantično, vsaj malo pa tudi neumno, vsoraboto poimenovali “pametna vas”!
Preden gremo k podrobnostim, nekaj malega o neprimernem imenu. Prikrito namiguje, da je vas neumna. In da jo bodo šele evropski milijoni naredili pametno. Kar je ravno v nasprotju ne le s slovensko literarno tradicijo, temveč tudi s slovensko politično prakso. Slovenska literatura je zrasla na predpostavki, da je podeželje izvir vseh naših čednosti, predvsem pa trdoživosti in klenosti tukajšnjega duha. Kar je bilo glede na majhnost in večinsko germanskost mest tudi res. Po drugi strani pa še v današnjem času naši najvišji politični predstavniki, ki mencajo ob miselni blokadi, pozivajo k »zdravi kmečki pameti«!
Kot rečeno je slovensko podeželje neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj.
In prav zato je novice treba brati podrobno. Gre za projekt, ki bo digitaliziral slovensko podeželje. Pomeni, da bo internet zasvetil iz cerkva in zadružnih domov, da bodo aplikacije opravljale najzahtevnejša kmečka opravila in da bodo družabne platforme končno spravile v red gasilska, kulturna in športna društva. Povedano drugače: krasni novi svet digitalne stvarnosti se bo preselil na podeželje in ga s projektom »pametna vas« dokončno dvignil iz devetnajstega stoletja.
Ideja je super in evropski poslanci in evropska komisarka so jo sprejeli z množičnim vzklikanjem in ploskanjem – a žal ne bo uspela.
Čemu črnogledost?
Najprej in na začetku. Internet je doma v naših krajih že skoraj tri desetletja, pa se mu še ni uspelo prebiti na podeželje. Tehnološko je zadeva preprosta. Kar potrebuje sodobno digitalno vesolje, je seveda optična povezava. Ponudniki interneta, z državnim na čelu, pa do kopanja rovov nimajo nobenega veselja. En digitalno opremljen stanovanjski blok v mestu pomeni vsaj toliko zvestih naročnikov kot tri vasi skupaj. In ker na širokopasovno srečo še vedno niso priključeni vsi večstanovanjski objekti, je iluzorno pričakovati, kako se bodo ponudniki prostovoljno odločili za naporno in drago ritje po slovenski grudi, da pripeljejo vse te kilobajte do ene ali dveh krav; ves ta trud, da bo lahko kmet prek aplikacije iz postelje nadzoroval, kako gre molža.
Trenutna digitalna realnost slovenskega podeželja je navezanost na mobilni prenos podatkov. Tam, kjer obstaja omrežje četrte generacije, še gre, povsod drugod pa je internet podobna dobrina kot leta 1946 elektrika. Seveda pa je internet po zraku izjemno drag in obritoglavi krvosesi v telekomunikacijskih gigantih navdušeno ploskajo, ko si izmišljajo nove in nove ugodnosti za »neurbana« področja!
»Pametna vas« je sicer plemenita gesta, a podobno utopična kot je na drugi strani »urbano vrtnarjenje«!
Pa še nekaj je: podeželje diha drugače. Namesto da bi se razlika med urbanim in neurbanim manjšala, se veča. Pa ne govorimo o tehnološkem, temveč predvsem o miselnem okolju. Digitalizacija je zavladala nad urbanim življenjem in to se je vsaj delno preselilo na spletne platforme. Medtem pa je življenje na podeželju še vedno analogno. Ljudje se še vedno srečujejo, ljubijo in prepirajo po človeško. Človeški stik je zunaj mest še vedno osnova sobivanja in mi ne bomo sodili, ali je to dobro ali slabo. Je pa dejstvo, da nam je živečim na podeželju to všeč … sicer ne bi bili, kjer smo.
Projekt »pametna vas« je tako v vseh točkah zgrešen. Vas je pametna že zdaj in bo glede na diskriminatornost tako države kot ponudnikov telekomunikacij pametna tudi ostala. Je pa žalostno, da prebivalci podeželja za vsaj delček digitalnega razkošja plačujemo neprimerno višje stroške kot tisti v mestih. Tako prispevamo k čudoviti ironiji, da smo za življenje na izumirajočem podeželju kaznovani, namesto da bi bili nagrajeni.
A navdušeno jutro in spokojen večer na srečo tuzemske težave odpravita z enim samim vdihom podeželskega zraka.
758 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj
Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan "pametna vas", vsaj nepoučenemu nekoliko tuj
Tej oddaji je komaj uspelo priti s slovenskega podeželja v ljubljanski studio. Spomladanske nevihte, nestabilno ozračje, kriza na Pošti Slovenije in premalo zakurjene peči so podeželski internet tako oslabile, da ni zmogel prenesti dovolj bitov na strašanski razdalji stotih kilometrov. A poštni golob je na srečo svojo nalogo opravil pravočasno.
Oni dan so se srečali in slovenskemu podeželju napovedali bleščečo prihodnost. V glavnem naši predstavniki v Evropi na čelu z našo evropsko komisarko. Obljubili so milijone, ki bodo šli za digitalno infrastrukturo na slovenskem podeželju. In so romantično, vsaj malo pa tudi neumno, vsoraboto poimenovali “pametna vas”!
Preden gremo k podrobnostim, nekaj malega o neprimernem imenu. Prikrito namiguje, da je vas neumna. In da jo bodo šele evropski milijoni naredili pametno. Kar je ravno v nasprotju ne le s slovensko literarno tradicijo, temveč tudi s slovensko politično prakso. Slovenska literatura je zrasla na predpostavki, da je podeželje izvir vseh naših čednosti, predvsem pa trdoživosti in klenosti tukajšnjega duha. Kar je bilo glede na majhnost in večinsko germanskost mest tudi res. Po drugi strani pa še v današnjem času naši najvišji politični predstavniki, ki mencajo ob miselni blokadi, pozivajo k »zdravi kmečki pameti«!
Kot rečeno je slovensko podeželje neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj.
In prav zato je novice treba brati podrobno. Gre za projekt, ki bo digitaliziral slovensko podeželje. Pomeni, da bo internet zasvetil iz cerkva in zadružnih domov, da bodo aplikacije opravljale najzahtevnejša kmečka opravila in da bodo družabne platforme končno spravile v red gasilska, kulturna in športna društva. Povedano drugače: krasni novi svet digitalne stvarnosti se bo preselil na podeželje in ga s projektom »pametna vas« dokončno dvignil iz devetnajstega stoletja.
Ideja je super in evropski poslanci in evropska komisarka so jo sprejeli z množičnim vzklikanjem in ploskanjem – a žal ne bo uspela.
Čemu črnogledost?
Najprej in na začetku. Internet je doma v naših krajih že skoraj tri desetletja, pa se mu še ni uspelo prebiti na podeželje. Tehnološko je zadeva preprosta. Kar potrebuje sodobno digitalno vesolje, je seveda optična povezava. Ponudniki interneta, z državnim na čelu, pa do kopanja rovov nimajo nobenega veselja. En digitalno opremljen stanovanjski blok v mestu pomeni vsaj toliko zvestih naročnikov kot tri vasi skupaj. In ker na širokopasovno srečo še vedno niso priključeni vsi večstanovanjski objekti, je iluzorno pričakovati, kako se bodo ponudniki prostovoljno odločili za naporno in drago ritje po slovenski grudi, da pripeljejo vse te kilobajte do ene ali dveh krav; ves ta trud, da bo lahko kmet prek aplikacije iz postelje nadzoroval, kako gre molža.
Trenutna digitalna realnost slovenskega podeželja je navezanost na mobilni prenos podatkov. Tam, kjer obstaja omrežje četrte generacije, še gre, povsod drugod pa je internet podobna dobrina kot leta 1946 elektrika. Seveda pa je internet po zraku izjemno drag in obritoglavi krvosesi v telekomunikacijskih gigantih navdušeno ploskajo, ko si izmišljajo nove in nove ugodnosti za »neurbana« področja!
»Pametna vas« je sicer plemenita gesta, a podobno utopična kot je na drugi strani »urbano vrtnarjenje«!
Pa še nekaj je: podeželje diha drugače. Namesto da bi se razlika med urbanim in neurbanim manjšala, se veča. Pa ne govorimo o tehnološkem, temveč predvsem o miselnem okolju. Digitalizacija je zavladala nad urbanim življenjem in to se je vsaj delno preselilo na spletne platforme. Medtem pa je življenje na podeželju še vedno analogno. Ljudje se še vedno srečujejo, ljubijo in prepirajo po človeško. Človeški stik je zunaj mest še vedno osnova sobivanja in mi ne bomo sodili, ali je to dobro ali slabo. Je pa dejstvo, da nam je živečim na podeželju to všeč … sicer ne bi bili, kjer smo.
Projekt »pametna vas« je tako v vseh točkah zgrešen. Vas je pametna že zdaj in bo glede na diskriminatornost tako države kot ponudnikov telekomunikacij pametna tudi ostala. Je pa žalostno, da prebivalci podeželja za vsaj delček digitalnega razkošja plačujemo neprimerno višje stroške kot tisti v mestih. Tako prispevamo k čudoviti ironiji, da smo za življenje na izumirajočem podeželju kaznovani, namesto da bi bili nagrajeni.
A navdušeno jutro in spokojen večer na srečo tuzemske težave odpravita z enim samim vdihom podeželskega zraka.
Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.
V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.
Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.
Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.
Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.
V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.
Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič
Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič
Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.
Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.
Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.
Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.
Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.
Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.
Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”
Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.
Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.
Neveljaven email naslov