Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naprej zastava slave

05.03.2019

O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.

O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja

Ker se bliža vitranška strmina je potrebno nekaj žaltavih razdreti o vsakoletnem gnezdenju svetovnega pokala na gorenjskem. Zadeva je zaskrbljujoča. Na tekme prihaja manj obiskovalcev kot včasih. Kar je sicer razumljivo, saj jih je včasih prihajalo nenormalno dosti. Pol države. Organizatorje je zaskrbelo in domislili so si izvirnega načina, kako privabiti gledalce. Če prideš na tekmo s slovensko zastavo, imaš brezplačen vstop. Ob pogoju, da je zastava visoka najmanj šestdeset centimetrov. Prakso so poskusili že pokal ali dva nazaj in je delovalo.

Zato vztrajajo pri zastavo-vstopnici tudi letos. Do sedaj smo v naši redakciji kot fanatični ljubitelji smučanja molčali, letos je ob tej šegi potrebno razčistiti nejasnosti. Namreč; organizatorji so nehote odprli nekaj zanimivih razprav, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.

Najprej k razlogom, ki odvračajo gledalce od ogleda tekme. Na smučanje se je enostavno zgrnilo preveč negativnosti, da bi ljudi ta šport še privlačil množično kot nekoč. Snežna belina je popackana s grozljivimi poškodbami športnikov in zaradi tega je smučanje dobilo podobo antičnega gladiatorstva; le tega dovoljujeta ter celo vzpodbujata smučarska industrija in okostenela zveza. Nato so tu zelene zime, socialna diferenciacija smučanja in najverjetneje tudi relativna uspešnost slovenskih športnikov v pred nekaj desetletji še pri nas obrobnih športih. Iz tega zornega kota je zastavonoški pristop kranjskogorskih organizatorjev k trženju tekme povsem opravičljiv. Kar je zanimivo, so teoretične izpeljanke marketinške akcije in se tičejo bolj zastave, kot vstopnice.

Gre pa tako. Končno smo po zaslugi Pokala Vitranc izvedeli koliko velja slovenska zastava! Njena nabavna cena se sicer razlikuje od proizvajalca do proizvajalca, od materiala do materiala in od velikosti do velikosti. Nabavna cena pa jasno ne pomeni njene dejanske vrednosti; zastave so namreč mogočen simbol. Ko pa zastava postane ekvivalent denarju, ko pride na trg tako rekoč, postane blago …

Kalkulacija je naslednja; cena vstopnice za ogled tekme Pokala Vitranc je v predprodaji 10 evrov, na dan tekme pa 15 evrov. Govorimo o stojiščih, ne o tribuni za katero je karta 30 evrov. Še manj o Vipu, kjer je karta 150 evrov. Predsednik republike, ki ima, predvidevamo Vip vstopnico in ob njej še zastavo je izjema. Pride z zastavo, dajo mu pa Vip …

V Podkorenu tako slovenska zastava, ki velja kot vstopnica postane blago in kot pravijo ekonomisti dobi menjalno vrednost. Zastava kot blago velja natančno 15 evrov, kar je dobro vedeti. Ko bo po skorajšnjem sesutju civilizacije prišlo do ponovne vzpostavitve blagovne menjave, boste dobili za slovensko zastavo blaga v vrednosti petnajstih evrov … Po današnjih cenah prehrambnih izdelkov, si boste lahko z zastavo po kataklizmi sestavili kar lepo potrošniško košarico. Dvanajst kilogramov krompirja recimo. Mora pa biti zastava višja, kot 60 centimetrov. Zanimivo, da transformaciji iz simbola v blago ne sledijo ostali šampijoni slovenske državnosti. Himna recimo … Povsem jasno je, da bi Zdravljica na Evrosongu prinesla Sloveniji zmago in da bi bil grb na tekaških copatah in trenirkah oblikovalski presežek … in tako naprej in tako nazaj.

Ampak vse to so trivialnosti, ki nimajo nobene zveze z resničnimi razlogi eksperimenta z vitranško zastavo. Ko se razmišljujoči vpraša, čemu bi se organizatorji odrekli petnajstim evrom, ki jih izgubijo z vsako zastavo, ne najde pravega razloga. Razen seveda domoljubja. Podobno usekani poskusi so bili že prej. Nekoč je ena političnih opcij predlagala, da država podari zastavo vsakemu paru, ki se poroči; pa so potem, zaradi grozečega skrunjenja zastave ob ločitvi, predlog preklicali.

Manj vstopnic za več zastav korenini v isti prsti. Zasuti televizijske kadre s Slovenskimi zastavami in s tem pokazati tujini, da tod živimo bogaboječi, ki nam je zastava pomemben in sveti simbol.

Domoljubna patetika, ki se zgleduje po podobnih vzorih z one strani luže. Tam je zastava prav tako malikovana in potem s toliko večjo strastjo omadeževana po državah tretjega sveta, ki jim je dovolj svetovnega hegemona.

Tako je tudi pri nas kranjskogorsko umetno vzpodbujanje domoljubja v bolečem nasprotju s prakso, po kateri ob praznikih vedno manj ljudi izobeša zastave …kajti spoštovanje zastave mora biti obojestransko. Ko državljan pokaže spoštovanje do države z izobešanjem zastave se pričakuje, da vsaj kdaj pa kdaj, pa čeprav za trenutek tudi država pokaže spoštovanje do državljana. Tako pa lahko za Dan državnosti izobesimo ali zastavo, ali pa kranjskogorsko vstopnico za 15 evrov pa bo odnos države do državljanov identičen …

Pred leti je ena tujih pivovarn na tekmi Zlate lisice v Mariboru ob vstopnici vsakemu obiskovalcu podarila še čepico. Na čepici je bil kakopak logotip pivovarne. Dve uri prenosa je kamera nudila pivovarni brezplačno reklamo, ko so se kamor je segel pogled, širile zelene pivovarniške kapice. Kasneje so menda takšno reklamiranje prepovedali. Ker je neetično. Letos bodo cilj v Podkorenu prekrivale slovenske zastave. Kamorkoli seže pogled. Hvala bogu sta Hadalin in Kranjec odlična, tako da bo manipulacija nekaj znosnejša.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Naprej zastava slave

05.03.2019

O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.

O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja

Ker se bliža vitranška strmina je potrebno nekaj žaltavih razdreti o vsakoletnem gnezdenju svetovnega pokala na gorenjskem. Zadeva je zaskrbljujoča. Na tekme prihaja manj obiskovalcev kot včasih. Kar je sicer razumljivo, saj jih je včasih prihajalo nenormalno dosti. Pol države. Organizatorje je zaskrbelo in domislili so si izvirnega načina, kako privabiti gledalce. Če prideš na tekmo s slovensko zastavo, imaš brezplačen vstop. Ob pogoju, da je zastava visoka najmanj šestdeset centimetrov. Prakso so poskusili že pokal ali dva nazaj in je delovalo.

Zato vztrajajo pri zastavo-vstopnici tudi letos. Do sedaj smo v naši redakciji kot fanatični ljubitelji smučanja molčali, letos je ob tej šegi potrebno razčistiti nejasnosti. Namreč; organizatorji so nehote odprli nekaj zanimivih razprav, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.

Najprej k razlogom, ki odvračajo gledalce od ogleda tekme. Na smučanje se je enostavno zgrnilo preveč negativnosti, da bi ljudi ta šport še privlačil množično kot nekoč. Snežna belina je popackana s grozljivimi poškodbami športnikov in zaradi tega je smučanje dobilo podobo antičnega gladiatorstva; le tega dovoljujeta ter celo vzpodbujata smučarska industrija in okostenela zveza. Nato so tu zelene zime, socialna diferenciacija smučanja in najverjetneje tudi relativna uspešnost slovenskih športnikov v pred nekaj desetletji še pri nas obrobnih športih. Iz tega zornega kota je zastavonoški pristop kranjskogorskih organizatorjev k trženju tekme povsem opravičljiv. Kar je zanimivo, so teoretične izpeljanke marketinške akcije in se tičejo bolj zastave, kot vstopnice.

Gre pa tako. Končno smo po zaslugi Pokala Vitranc izvedeli koliko velja slovenska zastava! Njena nabavna cena se sicer razlikuje od proizvajalca do proizvajalca, od materiala do materiala in od velikosti do velikosti. Nabavna cena pa jasno ne pomeni njene dejanske vrednosti; zastave so namreč mogočen simbol. Ko pa zastava postane ekvivalent denarju, ko pride na trg tako rekoč, postane blago …

Kalkulacija je naslednja; cena vstopnice za ogled tekme Pokala Vitranc je v predprodaji 10 evrov, na dan tekme pa 15 evrov. Govorimo o stojiščih, ne o tribuni za katero je karta 30 evrov. Še manj o Vipu, kjer je karta 150 evrov. Predsednik republike, ki ima, predvidevamo Vip vstopnico in ob njej še zastavo je izjema. Pride z zastavo, dajo mu pa Vip …

V Podkorenu tako slovenska zastava, ki velja kot vstopnica postane blago in kot pravijo ekonomisti dobi menjalno vrednost. Zastava kot blago velja natančno 15 evrov, kar je dobro vedeti. Ko bo po skorajšnjem sesutju civilizacije prišlo do ponovne vzpostavitve blagovne menjave, boste dobili za slovensko zastavo blaga v vrednosti petnajstih evrov … Po današnjih cenah prehrambnih izdelkov, si boste lahko z zastavo po kataklizmi sestavili kar lepo potrošniško košarico. Dvanajst kilogramov krompirja recimo. Mora pa biti zastava višja, kot 60 centimetrov. Zanimivo, da transformaciji iz simbola v blago ne sledijo ostali šampijoni slovenske državnosti. Himna recimo … Povsem jasno je, da bi Zdravljica na Evrosongu prinesla Sloveniji zmago in da bi bil grb na tekaških copatah in trenirkah oblikovalski presežek … in tako naprej in tako nazaj.

Ampak vse to so trivialnosti, ki nimajo nobene zveze z resničnimi razlogi eksperimenta z vitranško zastavo. Ko se razmišljujoči vpraša, čemu bi se organizatorji odrekli petnajstim evrom, ki jih izgubijo z vsako zastavo, ne najde pravega razloga. Razen seveda domoljubja. Podobno usekani poskusi so bili že prej. Nekoč je ena političnih opcij predlagala, da država podari zastavo vsakemu paru, ki se poroči; pa so potem, zaradi grozečega skrunjenja zastave ob ločitvi, predlog preklicali.

Manj vstopnic za več zastav korenini v isti prsti. Zasuti televizijske kadre s Slovenskimi zastavami in s tem pokazati tujini, da tod živimo bogaboječi, ki nam je zastava pomemben in sveti simbol.

Domoljubna patetika, ki se zgleduje po podobnih vzorih z one strani luže. Tam je zastava prav tako malikovana in potem s toliko večjo strastjo omadeževana po državah tretjega sveta, ki jim je dovolj svetovnega hegemona.

Tako je tudi pri nas kranjskogorsko umetno vzpodbujanje domoljubja v bolečem nasprotju s prakso, po kateri ob praznikih vedno manj ljudi izobeša zastave …kajti spoštovanje zastave mora biti obojestransko. Ko državljan pokaže spoštovanje do države z izobešanjem zastave se pričakuje, da vsaj kdaj pa kdaj, pa čeprav za trenutek tudi država pokaže spoštovanje do državljana. Tako pa lahko za Dan državnosti izobesimo ali zastavo, ali pa kranjskogorsko vstopnico za 15 evrov pa bo odnos države do državljanov identičen …

Pred leti je ena tujih pivovarn na tekmi Zlate lisice v Mariboru ob vstopnici vsakemu obiskovalcu podarila še čepico. Na čepici je bil kakopak logotip pivovarne. Dve uri prenosa je kamera nudila pivovarni brezplačno reklamo, ko so se kamor je segel pogled, širile zelene pivovarniške kapice. Kasneje so menda takšno reklamiranje prepovedali. Ker je neetično. Letos bodo cilj v Podkorenu prekrivale slovenske zastave. Kamorkoli seže pogled. Hvala bogu sta Hadalin in Kranjec odlična, tako da bo manipulacija nekaj znosnejša.


17.03.2020

Druga osamosvojitvena vojna

V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.


10.03.2020

Konec heca

Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič


03.03.2020

Tajno društvo PGC

Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič


25.02.2020

Epidemiološki nasveti

Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.


18.02.2020

Pismo podpore

Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.


11.02.2020

Navodila za uporabo

Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.


04.02.2020

Neznane leteče banane

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.


28.01.2020

Če ni za bit, je za it!

Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.


21.01.2020

Karel Veliki, Aleksandra še večja

Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.


14.01.2020

Umetnostna kritika

Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”


07.01.2020

Metamorfoze

Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.


31.12.2019

Veliki pok

Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.


17.12.2019

Pod pionirsko zastavo prisegam …

Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?


10.12.2019

Kralji ugodnih cen

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.


03.12.2019

Enega brezogljičnega, prosim

O najbolj priljubljeni temi zadnjih dveh tisočletij, to je seveda konec sveta. V Madridu so se zbrali na še eni podnebni konferenci. Tehnično gre v Madridu za podnebno konferenco, ki naj bi v življenje spravila podnebni dogovor s podnebne konference v Parizu. V Madridu se bodo poskušali dogovoriti, ali razumejo, kaj so se dogovorili v Parizu. Tisti, ki ne razumejo, so svoj podpis iz pariškega dogovora že tako ali tako umaknili … Drugače povedano: nekatere pomembne podpisnice so od pariških zavez zbežale prej, kot zbeži članstvo iz novoustanovljenih slovenskih političnih strank. Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


26.11.2019

Teče mi, teče greznica ...

Čemu presoja ni bila potrebna? Razlog je enostaven, kajti investitor in izvajalec ob polaganju kanala odločno ponavljata mantro najstnikov, ki se srečajo s svojim prvim kondomom: "Zagotovo ne bo puščal!"


19.11.2019

Mafija za mafijo

Slovenci smo s tožbami, sodbami, sodišči in odvetniki obsedeni, zato bo ne glede na kakovost našega sodnega sistema vedno obstajal določen odstotek prebivalstva, ki bo po pravilu nezadovoljen z delom sodišča. Piše: Marko Radmilovič


12.11.2019

Butalci in most

Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.


05.11.2019

Drage naše lidije

Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?


29.10.2019

Kreditiranje na obroke

Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


Stran 11 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov