Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje "Evropska soseska politika in širitvena pogajanja", je ob ministrstvu za "Raziskovanje rude in tratenje časa", ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.
Resnici na ljubo premoremo v Sloveniji kar nekaj vrhunskih analitikov za zahodni Balkan, a kaj, ko jih politične elite ali ne berejo ali ne upoštevajo
Ko je v tem hitečem svetu vse pomembne medije sestavljanje evropske vlade že zdavnaj nehalo zanimati, nas je v naši skromni redakciji šele začelo. Kaj ‘čemo; smo pač bolj počasne sorte. Zato pa ima naša analiza neslutene globine.
Prva ugotovitev je temeljna. Sploh ne vemo, ali smo pri izbiri predsednika komisije in pri prihodnji sestavi komisije kaj sodelovali … Če že vemo, v kolikšnem odstotku smo sodelovali pri demokratičnem sestavljanju evropskega parlamenta, smo se pri izbiri predsednika evropske vlade držali bolj ob strani.
Edini vir, ki ga imamo, naš predsednik vlade, je lepo pojasnil, da on pri izbiri nima kaj razmišljati, in da bo videl, ko bo videl, ter se potem odločil, če se bo, in ko se bo odločil.
Za to izjavo je razmišljujoči lahko našel dve interpretaciji. Ali je naš predsednik vlade skrajno pragmatičen, ali pa je Lolek. Obstaja tudi še ena, malo verjetna možnost, da je Bolek … Za dobrobit naroda sicer upamo, da je samo pragmatik, ki je z materinim mlekom pil razmerje sil v Evropi in se temeljito izmojstril v slovenski ponižnosti pred velikimi.
Da je res tako, in da na srečo predsednik vlade ni ne Lolek in še manj Bolek, nas je prepričala informacija, katero od ministrstev oziroma katerega od resorjev oziroma katerega komisarja si želimo Slovenci. Izrazili smo željo, da bi imeli komisarja za širitev. In ta želja najlepše govori o naši skromnosti, neambicioznosti, pragmatičnosti in lepi vzgoji.
Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje “Evropska soseska politika in širitvena pogajanja”, je ob ministrstvu za “Raziskovanje rude in tratenje časa”, ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.
V naslednjih nekaj vrsticah bomo poskusili odkriti zapleteno strukturo politične misli, ki je vladajoče pripeljala do tega ministrstva. Najprej in na začetku; na tem ministrstvu ne bo treba nič početi. Evropa se namreč ne bo širila. Vsaj za časa našega življenja ne. Da je bila zadnja širitev strel v koleno, je Evropa ne nazadnje pokazala s postopki ob ustanavljanju nove komisije. Petelini, ki so po nekaj letih v skupnosti hoteli zavladati kokošnjaku, se danes z oguljenim perjem skrivajo v prašnih luknjah. Biti na čelu oddelka, ki se bo bavil z nečem, česar ne bo, se zdi izjemno privlačna služba. Naš komisar se bo z vsem svojim bitjem zavzemal za nič in ker nihče od njega ne bo nič pričakoval, bo njegov mandat že vnaprej obsojen na uspeh. Še več; ker so bruseljski komisarji iz Slovenije, ki so doslej vodili pomembne resorje, izjemno visoko na lestvicah priljubljenosti v domovini, ne dvomimo, da bo komisar za nič postal najbolj priljubljen slovenski politik.
Drugi motiv za vodenje komisariata za širitev pa korenini v ne tako daljni preteklosti. Nekako se nam Slovencem dozdeva, da izjemno dobro poznamo situacijo na zahodnem Balkanu, kjer se seveda najbolj veselijo širitve Evropske unije. Resnici na ljubo premoremo v Sloveniji kar nekaj vrhunskih analitikov za zahodni Balkan, a kaj, ko jih politične elite ali ne berejo ali ne upoštevajo. Kakorkoli; vsa leta skupne države so nas zahodni Balkanci gledali nekoliko zviška. Če pa bi dobili pisarno za širitev, bi lahko ponosno korakali po vaških poteh zahodnega Balkana in s korenčkom na palici predavali o veličini evropske povezave in kako pot do tja vodi preko nas.
Kompleksi mnogih generacij slovenskih politikov bi se pozdravili v trenutku, kajti ni ga lepšega, kot pojesti krožnik skadarlijskih čevapov, ki so pripravljeni s strahospoštovanjem.
Obstaja pa možnost, da je ta pamflet popolnoma zgrešen in je naše evropske lobiste in njihove asistente pri metanju očesa na širitev vodila daljnosežna politična intuicija. Kajti zna se zgoditi, da bo ministrstvo za širitev kmalu postalo izjemno pomembno ministrstvo. Širila se Evropska skupnost res ne bo več, se bo pa krčila. Ne le brexit. Mnogi populisti so postali to, kar so, s kritiziranjem evropskih institucij in z bolj ali manj prikritimi grožnjami o izstopu. Če se recimo le spomnimo tez o nemško-francoskih vlakih, pa o različnih hitrostih v Evropi – vse to nas utrjuje v prepričanju, da Evropa ne bo več dolgo monolit, kot smo ga poznali teh nekaj zadnjih desetletij.
“In če že ne bo širitve Evrope, zagotovo pa bo njeno krčenje … kateremu komisarju bi ga lahko naprtili? Dajmo ga komisarju za širitev, tako da ga imenujemo še za komisarja za krčenje!”
Krčenje je isto kot širitev, le v obratni smeri. Nazaj v boljšo prihodnost, pa je nekaj, v čemer Slovenci blestimo.
P. s.: Če bomo Slovenci na čelu brexita, hunexita, polexita in seveda italexita, bo naša cena v Evropi zrasla do neslutenih višav.
In da se nekaj kuha, smo zavohali tudi na valu 202, kjer imamo zdaj že nekaj let na Exitu izjemno močno delegacijo.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje "Evropska soseska politika in širitvena pogajanja", je ob ministrstvu za "Raziskovanje rude in tratenje časa", ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.
Resnici na ljubo premoremo v Sloveniji kar nekaj vrhunskih analitikov za zahodni Balkan, a kaj, ko jih politične elite ali ne berejo ali ne upoštevajo
Ko je v tem hitečem svetu vse pomembne medije sestavljanje evropske vlade že zdavnaj nehalo zanimati, nas je v naši skromni redakciji šele začelo. Kaj ‘čemo; smo pač bolj počasne sorte. Zato pa ima naša analiza neslutene globine.
Prva ugotovitev je temeljna. Sploh ne vemo, ali smo pri izbiri predsednika komisije in pri prihodnji sestavi komisije kaj sodelovali … Če že vemo, v kolikšnem odstotku smo sodelovali pri demokratičnem sestavljanju evropskega parlamenta, smo se pri izbiri predsednika evropske vlade držali bolj ob strani.
Edini vir, ki ga imamo, naš predsednik vlade, je lepo pojasnil, da on pri izbiri nima kaj razmišljati, in da bo videl, ko bo videl, ter se potem odločil, če se bo, in ko se bo odločil.
Za to izjavo je razmišljujoči lahko našel dve interpretaciji. Ali je naš predsednik vlade skrajno pragmatičen, ali pa je Lolek. Obstaja tudi še ena, malo verjetna možnost, da je Bolek … Za dobrobit naroda sicer upamo, da je samo pragmatik, ki je z materinim mlekom pil razmerje sil v Evropi in se temeljito izmojstril v slovenski ponižnosti pred velikimi.
Da je res tako, in da na srečo predsednik vlade ni ne Lolek in še manj Bolek, nas je prepričala informacija, katero od ministrstev oziroma katerega od resorjev oziroma katerega komisarja si želimo Slovenci. Izrazili smo željo, da bi imeli komisarja za širitev. In ta želja najlepše govori o naši skromnosti, neambicioznosti, pragmatičnosti in lepi vzgoji.
Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje “Evropska soseska politika in širitvena pogajanja”, je ob ministrstvu za “Raziskovanje rude in tratenje časa”, ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.
V naslednjih nekaj vrsticah bomo poskusili odkriti zapleteno strukturo politične misli, ki je vladajoče pripeljala do tega ministrstva. Najprej in na začetku; na tem ministrstvu ne bo treba nič početi. Evropa se namreč ne bo širila. Vsaj za časa našega življenja ne. Da je bila zadnja širitev strel v koleno, je Evropa ne nazadnje pokazala s postopki ob ustanavljanju nove komisije. Petelini, ki so po nekaj letih v skupnosti hoteli zavladati kokošnjaku, se danes z oguljenim perjem skrivajo v prašnih luknjah. Biti na čelu oddelka, ki se bo bavil z nečem, česar ne bo, se zdi izjemno privlačna služba. Naš komisar se bo z vsem svojim bitjem zavzemal za nič in ker nihče od njega ne bo nič pričakoval, bo njegov mandat že vnaprej obsojen na uspeh. Še več; ker so bruseljski komisarji iz Slovenije, ki so doslej vodili pomembne resorje, izjemno visoko na lestvicah priljubljenosti v domovini, ne dvomimo, da bo komisar za nič postal najbolj priljubljen slovenski politik.
Drugi motiv za vodenje komisariata za širitev pa korenini v ne tako daljni preteklosti. Nekako se nam Slovencem dozdeva, da izjemno dobro poznamo situacijo na zahodnem Balkanu, kjer se seveda najbolj veselijo širitve Evropske unije. Resnici na ljubo premoremo v Sloveniji kar nekaj vrhunskih analitikov za zahodni Balkan, a kaj, ko jih politične elite ali ne berejo ali ne upoštevajo. Kakorkoli; vsa leta skupne države so nas zahodni Balkanci gledali nekoliko zviška. Če pa bi dobili pisarno za širitev, bi lahko ponosno korakali po vaških poteh zahodnega Balkana in s korenčkom na palici predavali o veličini evropske povezave in kako pot do tja vodi preko nas.
Kompleksi mnogih generacij slovenskih politikov bi se pozdravili v trenutku, kajti ni ga lepšega, kot pojesti krožnik skadarlijskih čevapov, ki so pripravljeni s strahospoštovanjem.
Obstaja pa možnost, da je ta pamflet popolnoma zgrešen in je naše evropske lobiste in njihove asistente pri metanju očesa na širitev vodila daljnosežna politična intuicija. Kajti zna se zgoditi, da bo ministrstvo za širitev kmalu postalo izjemno pomembno ministrstvo. Širila se Evropska skupnost res ne bo več, se bo pa krčila. Ne le brexit. Mnogi populisti so postali to, kar so, s kritiziranjem evropskih institucij in z bolj ali manj prikritimi grožnjami o izstopu. Če se recimo le spomnimo tez o nemško-francoskih vlakih, pa o različnih hitrostih v Evropi – vse to nas utrjuje v prepričanju, da Evropa ne bo več dolgo monolit, kot smo ga poznali teh nekaj zadnjih desetletij.
“In če že ne bo širitve Evrope, zagotovo pa bo njeno krčenje … kateremu komisarju bi ga lahko naprtili? Dajmo ga komisarju za širitev, tako da ga imenujemo še za komisarja za krčenje!”
Krčenje je isto kot širitev, le v obratni smeri. Nazaj v boljšo prihodnost, pa je nekaj, v čemer Slovenci blestimo.
P. s.: Če bomo Slovenci na čelu brexita, hunexita, polexita in seveda italexita, bo naša cena v Evropi zrasla do neslutenih višav.
In da se nekaj kuha, smo zavohali tudi na valu 202, kjer imamo zdaj že nekaj let na Exitu izjemno močno delegacijo.
Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.
V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?
Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.
V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.
Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič
Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.
Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.
Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.
Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko
Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.
Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.
Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.
Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo
Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj
Neveljaven email naslov