Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ministrstvo za tratenje časa in kopanje rude

09.07.2019

Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje "Evropska soseska politika in širitvena pogajanja", je ob ministrstvu za "Raziskovanje rude in tratenje časa", ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.

Resnici na ljubo premoremo v Sloveniji kar nekaj vrhunskih analitikov za zahodni Balkan, a kaj, ko jih politične elite ali ne berejo ali ne upoštevajo

Ko je v tem hitečem svetu vse pomembne medije sestavljanje evropske vlade že zdavnaj nehalo zanimati, nas je v naši skromni redakciji šele začelo. Kaj ‘čemo; smo pač bolj počasne sorte. Zato pa ima naša analiza neslutene globine.

Prva ugotovitev je temeljna. Sploh ne vemo, ali smo pri izbiri predsednika komisije in pri prihodnji sestavi komisije kaj sodelovali … Če že vemo, v kolikšnem odstotku smo sodelovali pri demokratičnem sestavljanju evropskega parlamenta, smo se pri izbiri predsednika evropske vlade držali bolj ob strani.

Edini vir, ki ga imamo, naš predsednik vlade, je lepo pojasnil, da on pri izbiri nima kaj razmišljati, in da bo videl, ko bo videl, ter se potem odločil, če se bo, in ko se bo odločil.

Za to izjavo je razmišljujoči lahko našel dve interpretaciji. Ali je naš predsednik vlade skrajno pragmatičen, ali pa je Lolek. Obstaja tudi še ena, malo verjetna možnost, da je Bolek … Za dobrobit naroda sicer upamo, da je samo pragmatik, ki je z materinim mlekom pil razmerje sil v Evropi in se temeljito izmojstril v slovenski ponižnosti pred velikimi.

Da je res tako, in da na srečo predsednik vlade ni ne Lolek in še manj Bolek, nas je prepričala informacija, katero od ministrstev oziroma katerega od resorjev oziroma katerega komisarja si želimo Slovenci. Izrazili smo željo, da bi imeli komisarja za širitev. In ta želja najlepše govori o naši skromnosti, neambicioznosti, pragmatičnosti in lepi vzgoji.

Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje “Evropska soseska politika in širitvena pogajanja”, je ob ministrstvu za “Raziskovanje rude in tratenje časa”, ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.

V naslednjih nekaj vrsticah bomo poskusili odkriti zapleteno strukturo politične misli, ki je vladajoče pripeljala do tega ministrstva. Najprej in na začetku; na tem ministrstvu ne bo treba nič početi. Evropa se namreč ne bo širila. Vsaj za časa našega življenja ne. Da je bila zadnja širitev strel v koleno, je Evropa ne nazadnje pokazala s postopki ob ustanavljanju nove komisije. Petelini, ki so po nekaj letih v skupnosti hoteli zavladati kokošnjaku, se danes z oguljenim perjem skrivajo v prašnih luknjah. Biti na čelu oddelka, ki se bo bavil z nečem, česar ne bo, se zdi izjemno privlačna služba. Naš komisar se bo z vsem svojim bitjem zavzemal za nič in ker nihče od njega ne bo nič pričakoval, bo njegov mandat že vnaprej obsojen na uspeh. Še več; ker so bruseljski komisarji iz Slovenije, ki so doslej vodili pomembne resorje, izjemno visoko na lestvicah priljubljenosti v domovini, ne dvomimo, da bo komisar za nič postal najbolj priljubljen slovenski politik.

Drugi motiv za vodenje komisariata za širitev pa korenini v ne tako daljni preteklosti. Nekako se nam Slovencem dozdeva, da izjemno dobro poznamo situacijo na zahodnem Balkanu, kjer se seveda najbolj veselijo širitve Evropske unije. Resnici na ljubo premoremo v Sloveniji kar nekaj vrhunskih analitikov za zahodni Balkan, a kaj, ko jih politične elite ali ne berejo ali ne upoštevajo. Kakorkoli; vsa leta skupne države so nas zahodni Balkanci gledali nekoliko zviška. Če pa bi dobili pisarno za širitev, bi lahko ponosno korakali po vaških poteh zahodnega Balkana in s korenčkom na palici predavali o veličini evropske povezave in kako pot do tja vodi preko nas.

Kompleksi mnogih generacij slovenskih politikov bi se pozdravili v trenutku, kajti ni ga lepšega, kot pojesti krožnik skadarlijskih čevapov, ki so pripravljeni s strahospoštovanjem.

Obstaja pa možnost, da je ta pamflet popolnoma zgrešen in je naše evropske lobiste in njihove asistente pri metanju očesa na širitev vodila daljnosežna politična intuicija. Kajti zna se zgoditi, da bo ministrstvo za širitev kmalu postalo izjemno pomembno ministrstvo. Širila se Evropska skupnost res ne bo več, se bo pa krčila. Ne le brexit. Mnogi populisti so postali to, kar so, s kritiziranjem evropskih institucij in z bolj ali manj prikritimi grožnjami o izstopu. Če se recimo le spomnimo tez o nemško-francoskih vlakih, pa o različnih hitrostih v Evropi – vse to nas utrjuje v prepričanju, da Evropa ne bo več dolgo monolit, kot smo ga poznali teh nekaj zadnjih desetletij.

“In če že ne bo širitve Evrope, zagotovo pa bo njeno krčenje … kateremu komisarju bi ga lahko naprtili? Dajmo ga komisarju za širitev, tako da ga imenujemo še za komisarja za krčenje!”

Krčenje je isto kot širitev, le v obratni smeri. Nazaj v boljšo prihodnost, pa je nekaj, v čemer Slovenci blestimo.

P. s.: Če bomo Slovenci na čelu brexita, hunexita, polexita in seveda italexita, bo naša cena v Evropi zrasla do neslutenih višav.

In da se nekaj kuha, smo zavohali tudi na valu 202, kjer imamo zdaj že nekaj let na Exitu izjemno močno delegacijo.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Ministrstvo za tratenje časa in kopanje rude

09.07.2019

Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje "Evropska soseska politika in širitvena pogajanja", je ob ministrstvu za "Raziskovanje rude in tratenje časa", ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.

Resnici na ljubo premoremo v Sloveniji kar nekaj vrhunskih analitikov za zahodni Balkan, a kaj, ko jih politične elite ali ne berejo ali ne upoštevajo

Ko je v tem hitečem svetu vse pomembne medije sestavljanje evropske vlade že zdavnaj nehalo zanimati, nas je v naši skromni redakciji šele začelo. Kaj ‘čemo; smo pač bolj počasne sorte. Zato pa ima naša analiza neslutene globine.

Prva ugotovitev je temeljna. Sploh ne vemo, ali smo pri izbiri predsednika komisije in pri prihodnji sestavi komisije kaj sodelovali … Če že vemo, v kolikšnem odstotku smo sodelovali pri demokratičnem sestavljanju evropskega parlamenta, smo se pri izbiri predsednika evropske vlade držali bolj ob strani.

Edini vir, ki ga imamo, naš predsednik vlade, je lepo pojasnil, da on pri izbiri nima kaj razmišljati, in da bo videl, ko bo videl, ter se potem odločil, če se bo, in ko se bo odločil.

Za to izjavo je razmišljujoči lahko našel dve interpretaciji. Ali je naš predsednik vlade skrajno pragmatičen, ali pa je Lolek. Obstaja tudi še ena, malo verjetna možnost, da je Bolek … Za dobrobit naroda sicer upamo, da je samo pragmatik, ki je z materinim mlekom pil razmerje sil v Evropi in se temeljito izmojstril v slovenski ponižnosti pred velikimi.

Da je res tako, in da na srečo predsednik vlade ni ne Lolek in še manj Bolek, nas je prepričala informacija, katero od ministrstev oziroma katerega od resorjev oziroma katerega komisarja si želimo Slovenci. Izrazili smo željo, da bi imeli komisarja za širitev. In ta želja najlepše govori o naši skromnosti, neambicioznosti, pragmatičnosti in lepi vzgoji.

Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje “Evropska soseska politika in širitvena pogajanja”, je ob ministrstvu za “Raziskovanje rude in tratenje časa”, ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.

V naslednjih nekaj vrsticah bomo poskusili odkriti zapleteno strukturo politične misli, ki je vladajoče pripeljala do tega ministrstva. Najprej in na začetku; na tem ministrstvu ne bo treba nič početi. Evropa se namreč ne bo širila. Vsaj za časa našega življenja ne. Da je bila zadnja širitev strel v koleno, je Evropa ne nazadnje pokazala s postopki ob ustanavljanju nove komisije. Petelini, ki so po nekaj letih v skupnosti hoteli zavladati kokošnjaku, se danes z oguljenim perjem skrivajo v prašnih luknjah. Biti na čelu oddelka, ki se bo bavil z nečem, česar ne bo, se zdi izjemno privlačna služba. Naš komisar se bo z vsem svojim bitjem zavzemal za nič in ker nihče od njega ne bo nič pričakoval, bo njegov mandat že vnaprej obsojen na uspeh. Še več; ker so bruseljski komisarji iz Slovenije, ki so doslej vodili pomembne resorje, izjemno visoko na lestvicah priljubljenosti v domovini, ne dvomimo, da bo komisar za nič postal najbolj priljubljen slovenski politik.

Drugi motiv za vodenje komisariata za širitev pa korenini v ne tako daljni preteklosti. Nekako se nam Slovencem dozdeva, da izjemno dobro poznamo situacijo na zahodnem Balkanu, kjer se seveda najbolj veselijo širitve Evropske unije. Resnici na ljubo premoremo v Sloveniji kar nekaj vrhunskih analitikov za zahodni Balkan, a kaj, ko jih politične elite ali ne berejo ali ne upoštevajo. Kakorkoli; vsa leta skupne države so nas zahodni Balkanci gledali nekoliko zviška. Če pa bi dobili pisarno za širitev, bi lahko ponosno korakali po vaških poteh zahodnega Balkana in s korenčkom na palici predavali o veličini evropske povezave in kako pot do tja vodi preko nas.

Kompleksi mnogih generacij slovenskih politikov bi se pozdravili v trenutku, kajti ni ga lepšega, kot pojesti krožnik skadarlijskih čevapov, ki so pripravljeni s strahospoštovanjem.

Obstaja pa možnost, da je ta pamflet popolnoma zgrešen in je naše evropske lobiste in njihove asistente pri metanju očesa na širitev vodila daljnosežna politična intuicija. Kajti zna se zgoditi, da bo ministrstvo za širitev kmalu postalo izjemno pomembno ministrstvo. Širila se Evropska skupnost res ne bo več, se bo pa krčila. Ne le brexit. Mnogi populisti so postali to, kar so, s kritiziranjem evropskih institucij in z bolj ali manj prikritimi grožnjami o izstopu. Če se recimo le spomnimo tez o nemško-francoskih vlakih, pa o različnih hitrostih v Evropi – vse to nas utrjuje v prepričanju, da Evropa ne bo več dolgo monolit, kot smo ga poznali teh nekaj zadnjih desetletij.

“In če že ne bo širitve Evrope, zagotovo pa bo njeno krčenje … kateremu komisarju bi ga lahko naprtili? Dajmo ga komisarju za širitev, tako da ga imenujemo še za komisarja za krčenje!”

Krčenje je isto kot širitev, le v obratni smeri. Nazaj v boljšo prihodnost, pa je nekaj, v čemer Slovenci blestimo.

P. s.: Če bomo Slovenci na čelu brexita, hunexita, polexita in seveda italexita, bo naša cena v Evropi zrasla do neslutenih višav.

In da se nekaj kuha, smo zavohali tudi na valu 202, kjer imamo zdaj že nekaj let na Exitu izjemno močno delegacijo.


21.11.2017

Klinc vas gleda

Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni


14.11.2017

Zločin in kazen po slovensko

Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.


07.11.2017

Zidarska moda na političnih dogodkih

Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano


31.10.2017

Čez vodo skače, kjer je most

V današnji glosi o mladosti, mladini in mladih.


24.10.2017

Prekletstvo lepe nedelje

Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.


17.10.2017

2030

Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.


10.10.2017

Maslo in topovi

Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.


03.10.2017

Andrej in Miro pred cesarico

Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?


26.09.2017

Druga priložnost drugega tira

Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.


19.09.2017

... ni Sloven´c, hej, hej, hej!

Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".


12.09.2017

Žan in kulturni boj

Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.


04.07.2017

Arbitraža za telebane

Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.


27.06.2017

Pokaži nam, Miro

Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.


20.06.2017

Davkoplačevalci in žalujoči ostali

Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.


13.06.2017

Eno rojstvo, ena zastava

Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.


06.06.2017

Tretja svetovna vojna

Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”


30.05.2017

Pop na pošti

Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.


23.05.2017

Bližajo se volitve

Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.


16.05.2017

Mi gradimo ceste proge

Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.


09.05.2017

Enajst sekir in petnajst macol

Saga o veleposlaniku v Španiji, ki je med letoma 2007 in 2010 na veliko kupoval gospodinjske pripomočke in orodje, se počasi približuje koncu. Med sojenji, zastaranji in zahtevami po povračilu škode z obeh strani je prejšnje dni koprsko sodišče odločilo, da je njegova ekscelenca dejanja storila v neprištevnem stanju. Izvedenec je navedel psihiatrično bolezen, za katero boleha dotični in primer je za zdaj končan. Ob robu sodne sage smo kot zainteresirana javnost izvedeli še nekaj pikantnih, nekaj pa celo čudnih detajlov. Da je njegova ekscelenca še pred Madridom spolno napadel otroka, da je neracionalno zapravljal in tako naprej in tako nazaj.


Stran 16 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov