Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lovopusta je konec in sezona lova se je začela. Do pomladi moramo uloviti krivca. Ga upleniti in nagačiti. Preveč je bilo trpljenja, preveč odpovedovanja, preveč čustev, preveč prelitega črnila in veliko preveč smrti, da bi epidemija lahko minila brez krivca. Kljub temu da bo iskanje strastno, da bodo mediji šli za vroče žemlje, da bodo padale glave in rastli novi preroki, ni pričakovati, da bomo krivca našli. Mi bomo trdili, da so krivi Oni, Oni bodo trdili, da smo krivi Mi.
Najprej in na začetku: kdo so Oni? Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Lovopusta je konec in sezona lova se je začela. Do pomladi moramo uloviti krivca. Ga upleniti in nagačiti. Preveč je bilo trpljenja, preveč odpovedovanja, preveč čustev, preveč prelitega črnila in veliko preveč smrti, da bi epidemija lahko minila brez krivca. Kljub temu da bo iskanje strastno, da bodo mediji šli za vroče žemlje, da bodo padale glave in rastli novi preroki, ni pričakovati, da bomo krivca našli. Mi bomo trdili, da so krivi Oni, Oni bodo trdili, da smo krivi Mi.
Najprej in na začetku: kdo so Oni? Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Čemu se ne bomo mogli zediniti, kdo je kriv za obupno slabo epidemiološko sliko, s katero smo se soočali ves drugi val? In čemu bo usodno, da se ne bomo mogli zediniti, ko pa ni bilo usodno, da se Slovenci že stoletje ne zedinimo o ničemer?
Največji problem, tako Mi, je v tem, da Oni živijo ne v novi realnosti, temveč v paralelni realnosti. Lep primer: te dni so Desusovi poslanci izjavili, da so zadovoljni z učinkovitostjo in delom vladne koalicije, moti jih le odpiranje ideoloških tem …
Ob predpostavki, da boj proti epidemiji ni ideološka tema, sklepamo, da so z bojem proti epidemiji, ki ga vodi njihova koalicija, zadovoljni!
Da gre za absurd, uvidimo, ko za uspešen razglasijo boj ali delovanje, ki že več kot en mesec prav stranki Desus v večnost odnese povprečno petdeset potencialnih volivcev dnevno … Ali pa gre med žrtvami bolezni vsaj za socialno skupino, za katero se stranka že tri desetletja z vsem svojim delovanjem deklarativno zavzema …
Se pravi, da gre ob manjši miselni redukciji za popoln, lahko bi rekli kretenizem, ko Oni vehementno trdijo, da so zadovoljni z delovanjem vlade, takrat ko to ni ideološko; se pravi so zadovoljni tudi s tem in medtem, ko nas virus kosi kot zajce …
Oni, se pravi elite, institucije sistema, organi v sestavi in organizirani navijači vseh naštetih, živijo v paralelnem svetu, ki z realnostjo, kot jo dojemamo in živimo Mi, nima nobene zveze …
Po neposrečenih in škodljivih medijskih eskapadah z začetka drugega vala se je strah pred epidemijo razpihal, in to tako zelo, da so se začele ponovno pojavljati kritike ukrepov. Tokrat pa vprašanj o nadzoru epidemije ne postavljajo spletni junaki, proticepivci, alternativci in teoretiki zarote, temveč je najti glasove dvoma tudi pri virih, osebah in institucijah, ki so vredne zaupanja.
Do dvomov v ukrepe pa ni treba daleč … Poglejmo direktorja NIJZ … Svoj pravičniški srd je zadnje tedne uperil v martinovanja. Da se je virus dodatno razširil, gre po njegovem pripisati tudi ali predvsem martinovanjem, ki so se kljub prepovedi zbiranja dogajala po kleteh. Pri tem gre za oceno. Za predpostavko. Za čenčo. Tako Oni.
In zdaj Mi. Vaš reporter se oglaša iz enega največjih centrov slovenskega vinogradništva, kjer ima martinovanje tradicijo še iz časov, ko je bilo v turistično/gostinsko/pijanske namene še povsem neznano. Pokrajina je prepredena z vinogradi, kletmi in kmečkimi turizmi ter tradicionalno podvržena veseljačenju vseh vrst. A letos, tako vaš reporter, ni bilo nobenega martinovanja. Niti enega. Iz nobene kleti se ni oglašalo značilno mukanje, niti se niso poznoantični škofje opotekali ob robu ceste. Pokrajina se je dosledno držala ukrepov in odpovedala tako javna kot zasebna martinovanja.
Sledi zaplet … Mnenje vašega reporterja, oziroma ocena, oziroma predpostavka, oziroma čenča se postavi ob bok mnenju, oceni ali predpostavki direktorja NIJZ. Se pravi, da je beseda človeka, ki stoji v prvi vrsti boja proti virusu kot njegova strokovna ost, enaka besedi navadnega medijskega pisuna. Oba operirata s približki, ocenami, predpostavkami in čenčami. Direktor, da so martinovanja kriva, ker so se odvijala, pisec, da niso kriva, ker jih ni bilo.
Razrešitev te dileme ni le bistvena za raven komuniciranja glede epidemije, temveč neposredno posega v samo srčiko boja proti epidemiji, kjer se javnost vsak dan napaja samo z "izhodnimi" podatki; vhodni pa so, kot tale o martinovanju, posplošene ocene, mnenja in čenče. Tako na naši strani medijskih pisunov kot na strani politike in kar nas najbolj skrbi –nekajkrat tudi na strani stroke …
Krivca za epidemijo je sedanja vlada začela iskati na prvi seji. Tedaj jim je utekel, danes, ko so sami plen, bodo ubežali. A za zgodovino bo ostalo: Mi smo prepričani, da so krivci Oni, Oni bodo do konca trdili, da smo odgovorni Mi …
Virus pa se medtem širi in se nam smeji.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Lovopusta je konec in sezona lova se je začela. Do pomladi moramo uloviti krivca. Ga upleniti in nagačiti. Preveč je bilo trpljenja, preveč odpovedovanja, preveč čustev, preveč prelitega črnila in veliko preveč smrti, da bi epidemija lahko minila brez krivca. Kljub temu da bo iskanje strastno, da bodo mediji šli za vroče žemlje, da bodo padale glave in rastli novi preroki, ni pričakovati, da bomo krivca našli. Mi bomo trdili, da so krivi Oni, Oni bodo trdili, da smo krivi Mi.
Najprej in na začetku: kdo so Oni? Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Lovopusta je konec in sezona lova se je začela. Do pomladi moramo uloviti krivca. Ga upleniti in nagačiti. Preveč je bilo trpljenja, preveč odpovedovanja, preveč čustev, preveč prelitega črnila in veliko preveč smrti, da bi epidemija lahko minila brez krivca. Kljub temu da bo iskanje strastno, da bodo mediji šli za vroče žemlje, da bodo padale glave in rastli novi preroki, ni pričakovati, da bomo krivca našli. Mi bomo trdili, da so krivi Oni, Oni bodo trdili, da smo krivi Mi.
Najprej in na začetku: kdo so Oni? Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Čemu se ne bomo mogli zediniti, kdo je kriv za obupno slabo epidemiološko sliko, s katero smo se soočali ves drugi val? In čemu bo usodno, da se ne bomo mogli zediniti, ko pa ni bilo usodno, da se Slovenci že stoletje ne zedinimo o ničemer?
Največji problem, tako Mi, je v tem, da Oni živijo ne v novi realnosti, temveč v paralelni realnosti. Lep primer: te dni so Desusovi poslanci izjavili, da so zadovoljni z učinkovitostjo in delom vladne koalicije, moti jih le odpiranje ideoloških tem …
Ob predpostavki, da boj proti epidemiji ni ideološka tema, sklepamo, da so z bojem proti epidemiji, ki ga vodi njihova koalicija, zadovoljni!
Da gre za absurd, uvidimo, ko za uspešen razglasijo boj ali delovanje, ki že več kot en mesec prav stranki Desus v večnost odnese povprečno petdeset potencialnih volivcev dnevno … Ali pa gre med žrtvami bolezni vsaj za socialno skupino, za katero se stranka že tri desetletja z vsem svojim delovanjem deklarativno zavzema …
Se pravi, da gre ob manjši miselni redukciji za popoln, lahko bi rekli kretenizem, ko Oni vehementno trdijo, da so zadovoljni z delovanjem vlade, takrat ko to ni ideološko; se pravi so zadovoljni tudi s tem in medtem, ko nas virus kosi kot zajce …
Oni, se pravi elite, institucije sistema, organi v sestavi in organizirani navijači vseh naštetih, živijo v paralelnem svetu, ki z realnostjo, kot jo dojemamo in živimo Mi, nima nobene zveze …
Po neposrečenih in škodljivih medijskih eskapadah z začetka drugega vala se je strah pred epidemijo razpihal, in to tako zelo, da so se začele ponovno pojavljati kritike ukrepov. Tokrat pa vprašanj o nadzoru epidemije ne postavljajo spletni junaki, proticepivci, alternativci in teoretiki zarote, temveč je najti glasove dvoma tudi pri virih, osebah in institucijah, ki so vredne zaupanja.
Do dvomov v ukrepe pa ni treba daleč … Poglejmo direktorja NIJZ … Svoj pravičniški srd je zadnje tedne uperil v martinovanja. Da se je virus dodatno razširil, gre po njegovem pripisati tudi ali predvsem martinovanjem, ki so se kljub prepovedi zbiranja dogajala po kleteh. Pri tem gre za oceno. Za predpostavko. Za čenčo. Tako Oni.
In zdaj Mi. Vaš reporter se oglaša iz enega največjih centrov slovenskega vinogradništva, kjer ima martinovanje tradicijo še iz časov, ko je bilo v turistično/gostinsko/pijanske namene še povsem neznano. Pokrajina je prepredena z vinogradi, kletmi in kmečkimi turizmi ter tradicionalno podvržena veseljačenju vseh vrst. A letos, tako vaš reporter, ni bilo nobenega martinovanja. Niti enega. Iz nobene kleti se ni oglašalo značilno mukanje, niti se niso poznoantični škofje opotekali ob robu ceste. Pokrajina se je dosledno držala ukrepov in odpovedala tako javna kot zasebna martinovanja.
Sledi zaplet … Mnenje vašega reporterja, oziroma ocena, oziroma predpostavka, oziroma čenča se postavi ob bok mnenju, oceni ali predpostavki direktorja NIJZ. Se pravi, da je beseda človeka, ki stoji v prvi vrsti boja proti virusu kot njegova strokovna ost, enaka besedi navadnega medijskega pisuna. Oba operirata s približki, ocenami, predpostavkami in čenčami. Direktor, da so martinovanja kriva, ker so se odvijala, pisec, da niso kriva, ker jih ni bilo.
Razrešitev te dileme ni le bistvena za raven komuniciranja glede epidemije, temveč neposredno posega v samo srčiko boja proti epidemiji, kjer se javnost vsak dan napaja samo z "izhodnimi" podatki; vhodni pa so, kot tale o martinovanju, posplošene ocene, mnenja in čenče. Tako na naši strani medijskih pisunov kot na strani politike in kar nas najbolj skrbi –nekajkrat tudi na strani stroke …
Krivca za epidemijo je sedanja vlada začela iskati na prvi seji. Tedaj jim je utekel, danes, ko so sami plen, bodo ubežali. A za zgodovino bo ostalo: Mi smo prepričani, da so krivci Oni, Oni bodo do konca trdili, da smo odgovorni Mi …
Virus pa se medtem širi in se nam smeji.
Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.
Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.
Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.
Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.
"Kdor čaka dočaka," je bil popularen izrek na slovenskih mejah v preteklih dneh. Štiriurne seanse čakajočih na mejnih prehodih so mimogrede poteptale nekaj načel združene Evrope in njenih civilizacijskih dosežkov in vrnili smo se v vesele čase železne zavese. Nekaj kilometrov južneje, pa vendar. Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!
So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam ... Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!
Končajmo to veliko komedijo enkrat za vselej. Tole z begunci namreč. Kako se usode nesrečnežev izkoriščajo za vaje v slogu domačega čudaštva, je postalo nespodobno. Zato končajmo to komedijo enkrat za vselej.
Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik.
Kar nekaj nejasnosti – natančno pet – se jih ob obisku predsednika evropske komisije postavlja družbeno zvedavemu Slovencu oziroma Evropejcu.
Danes pa nekaj o kulturi in kajenju. Kar ne pomeni, da o kulturi kajenja. Niti ne pomeni, da o kajenju v kulturi. Dobesedno o kulturi in kajenju.
Za kar nekaj razburjenja je poskrbela novica, da se bo rojakom v Avstriji zgodila krivica. In to velika. Ne le njim. Krivica se bo zgodila vsem nam, ki čutimo in govorimo slovensko. Po predlogu nove koroške deželne ustave naj bi slovenščina prenehala obstajati kot uradni jezik. Kot vemo, je slovenščina v nekaterih južnokoroških občinah celo večinski jezik in zato ne gre le za politično in zgodovinsko, temveč tudi za vsakdanji življenjsko sporen predlog. In medtem ko se slovenska politika ukvarja s tem, katera opcija bo več svete jeze stresla na Avstrijce, seveda s potrebno politično etiketo "so le Avstrijci," imamo na Valu 202 nekaj konkretnih rešitev.
Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.
Ob velikih protestih proti korupciji v Romuniji se je oglasila tudi naša protikorupcijska komisija. Zdelo se je primerno in pravično, da kar Romunom, to tudi nam … Ker korupcija nikoli ne spi, korupcija vedno preži. In medtem ko so Romuni pred državljansko vojno zaradi korupcije v politiki, se je naša komisija odločila zatreti korupcijo v šolstvu. Zaznali so tri nevralgične točke: tveganje za korupcijo pri zaposlovanju v šolstvu, tveganje za korupcijo pri oddaji šolskih prostorov in tveganje za korupcijo pri sprejemanju daril. Zdi se logično; ker nismo Romunija, temveč urejena država, smo že zdavnaj, tudi s pomočjo komisije, izkoreninili korupcijo v politiki ali v gospodarstvu ali v sodstvu in v ostalih pomembnih družbenih podsistemih. Tako se zdaj lotevamo, vzorno in učinkovito, problema korupcije tudi v vejah, ki na prvi pogled niso tako zelo koruptivne. Danes šolstvo, jutri rekreacija, pojutrišnjem nevarnost korupcije pri zborovskem petju in pletilskih krožkih.
Kot kaže, bomo šli na vojno proti Hrvatom. In to ne zaradi meje, kot smo zmotno mislili zadnjih petindvajset let, temveč zaradi vina. Kar je po svoje logično. Ljudski rod vso svojo zgodovino trdi, da se gre vojne zaradi meja, gre pa se jih zaradi vina. In žensk.
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Ker smo staro leto zapustili pesimistično, se spodobi, da v novega vstopimo pesimistično. Za teroriste, fanatike, vlade in vseh vrst elite koledarska prelomnica ne pomeni ničesar. Tako se na začetku leta namesto z novoletnimi zaobljubami ukvarjamo z varnostjo.
Lista imen iz sveta glasbe, filma in umetnosti, ki so se poslovili letos, je dolga kot že dolgo ne. Mediji so vznemirjeni, med ljubitelji tega ali onega umetnika pa je nasploh čutiti grozo in neprikrito željo, naj zakleto leto že mine. V 2017 bo po njihovem, umrlo veliko manj legendarnih zvezdnikov. Nič hudega. Bomo pa mi na vrsti.
Danes pa zelo na kratko, ker je praznični čas v zenitu. Ob sarmi nas bo prihodnje dni čez letvice časa prekobalil šport.
Neveljaven email naslov