Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lovopusta je konec in sezona lova se je začela. Do pomladi moramo uloviti krivca. Ga upleniti in nagačiti. Preveč je bilo trpljenja, preveč odpovedovanja, preveč čustev, preveč prelitega črnila in veliko preveč smrti, da bi epidemija lahko minila brez krivca. Kljub temu da bo iskanje strastno, da bodo mediji šli za vroče žemlje, da bodo padale glave in rastli novi preroki, ni pričakovati, da bomo krivca našli. Mi bomo trdili, da so krivi Oni, Oni bodo trdili, da smo krivi Mi.
Najprej in na začetku: kdo so Oni? Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Lovopusta je konec in sezona lova se je začela. Do pomladi moramo uloviti krivca. Ga upleniti in nagačiti. Preveč je bilo trpljenja, preveč odpovedovanja, preveč čustev, preveč prelitega črnila in veliko preveč smrti, da bi epidemija lahko minila brez krivca. Kljub temu da bo iskanje strastno, da bodo mediji šli za vroče žemlje, da bodo padale glave in rastli novi preroki, ni pričakovati, da bomo krivca našli. Mi bomo trdili, da so krivi Oni, Oni bodo trdili, da smo krivi Mi.
Najprej in na začetku: kdo so Oni? Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Čemu se ne bomo mogli zediniti, kdo je kriv za obupno slabo epidemiološko sliko, s katero smo se soočali ves drugi val? In čemu bo usodno, da se ne bomo mogli zediniti, ko pa ni bilo usodno, da se Slovenci že stoletje ne zedinimo o ničemer?
Največji problem, tako Mi, je v tem, da Oni živijo ne v novi realnosti, temveč v paralelni realnosti. Lep primer: te dni so Desusovi poslanci izjavili, da so zadovoljni z učinkovitostjo in delom vladne koalicije, moti jih le odpiranje ideoloških tem …
Ob predpostavki, da boj proti epidemiji ni ideološka tema, sklepamo, da so z bojem proti epidemiji, ki ga vodi njihova koalicija, zadovoljni!
Da gre za absurd, uvidimo, ko za uspešen razglasijo boj ali delovanje, ki že več kot en mesec prav stranki Desus v večnost odnese povprečno petdeset potencialnih volivcev dnevno … Ali pa gre med žrtvami bolezni vsaj za socialno skupino, za katero se stranka že tri desetletja z vsem svojim delovanjem deklarativno zavzema …
Se pravi, da gre ob manjši miselni redukciji za popoln, lahko bi rekli kretenizem, ko Oni vehementno trdijo, da so zadovoljni z delovanjem vlade, takrat ko to ni ideološko; se pravi so zadovoljni tudi s tem in medtem, ko nas virus kosi kot zajce …
Oni, se pravi elite, institucije sistema, organi v sestavi in organizirani navijači vseh naštetih, živijo v paralelnem svetu, ki z realnostjo, kot jo dojemamo in živimo Mi, nima nobene zveze …
Po neposrečenih in škodljivih medijskih eskapadah z začetka drugega vala se je strah pred epidemijo razpihal, in to tako zelo, da so se začele ponovno pojavljati kritike ukrepov. Tokrat pa vprašanj o nadzoru epidemije ne postavljajo spletni junaki, proticepivci, alternativci in teoretiki zarote, temveč je najti glasove dvoma tudi pri virih, osebah in institucijah, ki so vredne zaupanja.
Do dvomov v ukrepe pa ni treba daleč … Poglejmo direktorja NIJZ … Svoj pravičniški srd je zadnje tedne uperil v martinovanja. Da se je virus dodatno razširil, gre po njegovem pripisati tudi ali predvsem martinovanjem, ki so se kljub prepovedi zbiranja dogajala po kleteh. Pri tem gre za oceno. Za predpostavko. Za čenčo. Tako Oni.
In zdaj Mi. Vaš reporter se oglaša iz enega največjih centrov slovenskega vinogradništva, kjer ima martinovanje tradicijo še iz časov, ko je bilo v turistično/gostinsko/pijanske namene še povsem neznano. Pokrajina je prepredena z vinogradi, kletmi in kmečkimi turizmi ter tradicionalno podvržena veseljačenju vseh vrst. A letos, tako vaš reporter, ni bilo nobenega martinovanja. Niti enega. Iz nobene kleti se ni oglašalo značilno mukanje, niti se niso poznoantični škofje opotekali ob robu ceste. Pokrajina se je dosledno držala ukrepov in odpovedala tako javna kot zasebna martinovanja.
Sledi zaplet … Mnenje vašega reporterja, oziroma ocena, oziroma predpostavka, oziroma čenča se postavi ob bok mnenju, oceni ali predpostavki direktorja NIJZ. Se pravi, da je beseda človeka, ki stoji v prvi vrsti boja proti virusu kot njegova strokovna ost, enaka besedi navadnega medijskega pisuna. Oba operirata s približki, ocenami, predpostavkami in čenčami. Direktor, da so martinovanja kriva, ker so se odvijala, pisec, da niso kriva, ker jih ni bilo.
Razrešitev te dileme ni le bistvena za raven komuniciranja glede epidemije, temveč neposredno posega v samo srčiko boja proti epidemiji, kjer se javnost vsak dan napaja samo z "izhodnimi" podatki; vhodni pa so, kot tale o martinovanju, posplošene ocene, mnenja in čenče. Tako na naši strani medijskih pisunov kot na strani politike in kar nas najbolj skrbi –nekajkrat tudi na strani stroke …
Krivca za epidemijo je sedanja vlada začela iskati na prvi seji. Tedaj jim je utekel, danes, ko so sami plen, bodo ubežali. A za zgodovino bo ostalo: Mi smo prepričani, da so krivci Oni, Oni bodo do konca trdili, da smo odgovorni Mi …
Virus pa se medtem širi in se nam smeji.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Lovopusta je konec in sezona lova se je začela. Do pomladi moramo uloviti krivca. Ga upleniti in nagačiti. Preveč je bilo trpljenja, preveč odpovedovanja, preveč čustev, preveč prelitega črnila in veliko preveč smrti, da bi epidemija lahko minila brez krivca. Kljub temu da bo iskanje strastno, da bodo mediji šli za vroče žemlje, da bodo padale glave in rastli novi preroki, ni pričakovati, da bomo krivca našli. Mi bomo trdili, da so krivi Oni, Oni bodo trdili, da smo krivi Mi.
Najprej in na začetku: kdo so Oni? Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Lovopusta je konec in sezona lova se je začela. Do pomladi moramo uloviti krivca. Ga upleniti in nagačiti. Preveč je bilo trpljenja, preveč odpovedovanja, preveč čustev, preveč prelitega črnila in veliko preveč smrti, da bi epidemija lahko minila brez krivca. Kljub temu da bo iskanje strastno, da bodo mediji šli za vroče žemlje, da bodo padale glave in rastli novi preroki, ni pričakovati, da bomo krivca našli. Mi bomo trdili, da so krivi Oni, Oni bodo trdili, da smo krivi Mi.
Najprej in na začetku: kdo so Oni? Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Čemu se ne bomo mogli zediniti, kdo je kriv za obupno slabo epidemiološko sliko, s katero smo se soočali ves drugi val? In čemu bo usodno, da se ne bomo mogli zediniti, ko pa ni bilo usodno, da se Slovenci že stoletje ne zedinimo o ničemer?
Največji problem, tako Mi, je v tem, da Oni živijo ne v novi realnosti, temveč v paralelni realnosti. Lep primer: te dni so Desusovi poslanci izjavili, da so zadovoljni z učinkovitostjo in delom vladne koalicije, moti jih le odpiranje ideoloških tem …
Ob predpostavki, da boj proti epidemiji ni ideološka tema, sklepamo, da so z bojem proti epidemiji, ki ga vodi njihova koalicija, zadovoljni!
Da gre za absurd, uvidimo, ko za uspešen razglasijo boj ali delovanje, ki že več kot en mesec prav stranki Desus v večnost odnese povprečno petdeset potencialnih volivcev dnevno … Ali pa gre med žrtvami bolezni vsaj za socialno skupino, za katero se stranka že tri desetletja z vsem svojim delovanjem deklarativno zavzema …
Se pravi, da gre ob manjši miselni redukciji za popoln, lahko bi rekli kretenizem, ko Oni vehementno trdijo, da so zadovoljni z delovanjem vlade, takrat ko to ni ideološko; se pravi so zadovoljni tudi s tem in medtem, ko nas virus kosi kot zajce …
Oni, se pravi elite, institucije sistema, organi v sestavi in organizirani navijači vseh naštetih, živijo v paralelnem svetu, ki z realnostjo, kot jo dojemamo in živimo Mi, nima nobene zveze …
Po neposrečenih in škodljivih medijskih eskapadah z začetka drugega vala se je strah pred epidemijo razpihal, in to tako zelo, da so se začele ponovno pojavljati kritike ukrepov. Tokrat pa vprašanj o nadzoru epidemije ne postavljajo spletni junaki, proticepivci, alternativci in teoretiki zarote, temveč je najti glasove dvoma tudi pri virih, osebah in institucijah, ki so vredne zaupanja.
Do dvomov v ukrepe pa ni treba daleč … Poglejmo direktorja NIJZ … Svoj pravičniški srd je zadnje tedne uperil v martinovanja. Da se je virus dodatno razširil, gre po njegovem pripisati tudi ali predvsem martinovanjem, ki so se kljub prepovedi zbiranja dogajala po kleteh. Pri tem gre za oceno. Za predpostavko. Za čenčo. Tako Oni.
In zdaj Mi. Vaš reporter se oglaša iz enega največjih centrov slovenskega vinogradništva, kjer ima martinovanje tradicijo še iz časov, ko je bilo v turistično/gostinsko/pijanske namene še povsem neznano. Pokrajina je prepredena z vinogradi, kletmi in kmečkimi turizmi ter tradicionalno podvržena veseljačenju vseh vrst. A letos, tako vaš reporter, ni bilo nobenega martinovanja. Niti enega. Iz nobene kleti se ni oglašalo značilno mukanje, niti se niso poznoantični škofje opotekali ob robu ceste. Pokrajina se je dosledno držala ukrepov in odpovedala tako javna kot zasebna martinovanja.
Sledi zaplet … Mnenje vašega reporterja, oziroma ocena, oziroma predpostavka, oziroma čenča se postavi ob bok mnenju, oceni ali predpostavki direktorja NIJZ. Se pravi, da je beseda človeka, ki stoji v prvi vrsti boja proti virusu kot njegova strokovna ost, enaka besedi navadnega medijskega pisuna. Oba operirata s približki, ocenami, predpostavkami in čenčami. Direktor, da so martinovanja kriva, ker so se odvijala, pisec, da niso kriva, ker jih ni bilo.
Razrešitev te dileme ni le bistvena za raven komuniciranja glede epidemije, temveč neposredno posega v samo srčiko boja proti epidemiji, kjer se javnost vsak dan napaja samo z "izhodnimi" podatki; vhodni pa so, kot tale o martinovanju, posplošene ocene, mnenja in čenče. Tako na naši strani medijskih pisunov kot na strani politike in kar nas najbolj skrbi –nekajkrat tudi na strani stroke …
Krivca za epidemijo je sedanja vlada začela iskati na prvi seji. Tedaj jim je utekel, danes, ko so sami plen, bodo ubežali. A za zgodovino bo ostalo: Mi smo prepričani, da so krivci Oni, Oni bodo do konca trdili, da smo odgovorni Mi …
Virus pa se medtem širi in se nam smeji.
Težava, s katero se spopade uporabnik medijskih vsebin okoli prvega aprila, je, kako prepoznati, katera izmed novic je prvoaprilska šala. Včasih je bilo preprosto. Danes je zadeva veliko težja. Vse, kar objavijo mediji kot prvoaprilsko šalo, je v tem ponorelem svetu tudi mogoče in verjetno.
Ker ne-govor našega predsednika vlade v evropskem parlamentu kar noče z jedilnika, si je vsa šarada zaslužila našo analizo. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ponovno smo padli na realna tla, kjer je naš dvomilijonski kibuc sicer čudovito lep, a hkrati čudovito nepomemben. In ponovno je naša mednarodna pozicija v rokah, nogah in mišicah naših športnikov. Razen če …?
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.
O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.
"Kamor vsi, tja tudi mi!" V iskanje makete torej. Tiste makete, ki ponazarja veličastnost drugega tira. A iskali je ne bomo prozaično, kot to počnejo običajni mediji, temveč s slogom in dostojanstvom. Kajti do danes je že očitno, da ne gre samo za maketo; za izdelek iz kovine, lesa, nekaj žic in tekočih kristalov, temveč gre za mogočen simbol. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Slovenijo je pretresel dogodek, ko je poslanec v trgovini izmaknil sendvič. In nato na parlamentarnem zasedanju povedal, da ga je. Kolikor ste se o dogodku že podučili, koliko ogorčenih komentarjev ste prebrali, koliko ogorčenih komentarjev ste napisali, koliko ogorčenih kavic ste ob dogodku posrkali – resne in temeljite analize dogodka pa še niste slišali. Na vašo srečo sta tu Val 202 in naša skromna oddaja.
Domoljuben kronist ima zadnje dni veliko dela. Slovenski športni, še posebej smučarski uspehi si sledijo eden drugemu in med spremljanjem tekem ostane za poglobljene analize le malo časa. Pa je kaj videti; najprej je tu velika sprememba v novinarskem dojemanju instituta smučarskega uspeha. »Brez solz sreče se mi ne vračaj,« grmijo uredniški bogovi in potem so reporterji razpeti med orgazmom in nerodnostjo, ko se šampioni prepustijo čustvom.. Danes zbanalizirano novinarstvo poskuša na prav banalen način, skozi banalna vprašanja, čustveni odziv celo sprovocirati ... Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Težki časi za mesojede. Kot zombiji hodimo po deželi in strmimo v tla, da ja ne vidimo mesa v mesarijah in mesa na policah trgovin. Naše meso je pokvarjeno. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Če je kultura redko stičišče slovenskega univerzuma, potem razmere na ministrstvu za kulturo žal odslikavajo razmere v slovenski družbi kot celoti, je v glosi zapisal Marko Radmilovič.
Ko je eden vodilnih slovenskih kovačev šal prepisal celotno komedijo italijanskega kolega in jo prodal kot svojo, je sprožil plaz dogodkov, na katere se je končno prisiljena odzvati tudi naša skromna oddaja. In da se ne podamo na Slovenskem običajno tuljenje z volkovi, potrebujemo moč analize. Tako po vrsti kot so hiše v Trsti, kjer se je Boris Kobal tudi rodil.
V slogu najboljših raziskovalnih oddaj slovenskega medijskega prostora smo poslali novinarja v središče dogajanja, da preveri, čemu letošnjo zimo v Avstriji ljudje umirajo pod snegom. Piše: Marko Radmilovič
Čas je za prvo letošnjo, brez dvoma škodoželjno, najverjetneje celo napačno analizo. Piše Marko Radmilovič.
Marko Radmilovič tokrat o še eni božično-novoletni temi, vredni globlje obdelave, o odpovedanem koncertu v Mariboru
Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič
Nadaljujemo z veselimi decembrskimi temami. Današnja tema je obdarovanje. Natančneje, obdarovanje naših vojakov.
Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič
Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič
Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite
Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.
Neveljaven email naslov