Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lovopusta je konec in sezona lova se je začela. Do pomladi moramo uloviti krivca. Ga upleniti in nagačiti. Preveč je bilo trpljenja, preveč odpovedovanja, preveč čustev, preveč prelitega črnila in veliko preveč smrti, da bi epidemija lahko minila brez krivca. Kljub temu da bo iskanje strastno, da bodo mediji šli za vroče žemlje, da bodo padale glave in rastli novi preroki, ni pričakovati, da bomo krivca našli. Mi bomo trdili, da so krivi Oni, Oni bodo trdili, da smo krivi Mi.
Najprej in na začetku: kdo so Oni? Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Lovopusta je konec in sezona lova se je začela. Do pomladi moramo uloviti krivca. Ga upleniti in nagačiti. Preveč je bilo trpljenja, preveč odpovedovanja, preveč čustev, preveč prelitega črnila in veliko preveč smrti, da bi epidemija lahko minila brez krivca. Kljub temu da bo iskanje strastno, da bodo mediji šli za vroče žemlje, da bodo padale glave in rastli novi preroki, ni pričakovati, da bomo krivca našli. Mi bomo trdili, da so krivi Oni, Oni bodo trdili, da smo krivi Mi.
Najprej in na začetku: kdo so Oni? Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Čemu se ne bomo mogli zediniti, kdo je kriv za obupno slabo epidemiološko sliko, s katero smo se soočali ves drugi val? In čemu bo usodno, da se ne bomo mogli zediniti, ko pa ni bilo usodno, da se Slovenci že stoletje ne zedinimo o ničemer?
Največji problem, tako Mi, je v tem, da Oni živijo ne v novi realnosti, temveč v paralelni realnosti. Lep primer: te dni so Desusovi poslanci izjavili, da so zadovoljni z učinkovitostjo in delom vladne koalicije, moti jih le odpiranje ideoloških tem …
Ob predpostavki, da boj proti epidemiji ni ideološka tema, sklepamo, da so z bojem proti epidemiji, ki ga vodi njihova koalicija, zadovoljni!
Da gre za absurd, uvidimo, ko za uspešen razglasijo boj ali delovanje, ki že več kot en mesec prav stranki Desus v večnost odnese povprečno petdeset potencialnih volivcev dnevno … Ali pa gre med žrtvami bolezni vsaj za socialno skupino, za katero se stranka že tri desetletja z vsem svojim delovanjem deklarativno zavzema …
Se pravi, da gre ob manjši miselni redukciji za popoln, lahko bi rekli kretenizem, ko Oni vehementno trdijo, da so zadovoljni z delovanjem vlade, takrat ko to ni ideološko; se pravi so zadovoljni tudi s tem in medtem, ko nas virus kosi kot zajce …
Oni, se pravi elite, institucije sistema, organi v sestavi in organizirani navijači vseh naštetih, živijo v paralelnem svetu, ki z realnostjo, kot jo dojemamo in živimo Mi, nima nobene zveze …
Po neposrečenih in škodljivih medijskih eskapadah z začetka drugega vala se je strah pred epidemijo razpihal, in to tako zelo, da so se začele ponovno pojavljati kritike ukrepov. Tokrat pa vprašanj o nadzoru epidemije ne postavljajo spletni junaki, proticepivci, alternativci in teoretiki zarote, temveč je najti glasove dvoma tudi pri virih, osebah in institucijah, ki so vredne zaupanja.
Do dvomov v ukrepe pa ni treba daleč … Poglejmo direktorja NIJZ … Svoj pravičniški srd je zadnje tedne uperil v martinovanja. Da se je virus dodatno razširil, gre po njegovem pripisati tudi ali predvsem martinovanjem, ki so se kljub prepovedi zbiranja dogajala po kleteh. Pri tem gre za oceno. Za predpostavko. Za čenčo. Tako Oni.
In zdaj Mi. Vaš reporter se oglaša iz enega največjih centrov slovenskega vinogradništva, kjer ima martinovanje tradicijo še iz časov, ko je bilo v turistično/gostinsko/pijanske namene še povsem neznano. Pokrajina je prepredena z vinogradi, kletmi in kmečkimi turizmi ter tradicionalno podvržena veseljačenju vseh vrst. A letos, tako vaš reporter, ni bilo nobenega martinovanja. Niti enega. Iz nobene kleti se ni oglašalo značilno mukanje, niti se niso poznoantični škofje opotekali ob robu ceste. Pokrajina se je dosledno držala ukrepov in odpovedala tako javna kot zasebna martinovanja.
Sledi zaplet … Mnenje vašega reporterja, oziroma ocena, oziroma predpostavka, oziroma čenča se postavi ob bok mnenju, oceni ali predpostavki direktorja NIJZ. Se pravi, da je beseda človeka, ki stoji v prvi vrsti boja proti virusu kot njegova strokovna ost, enaka besedi navadnega medijskega pisuna. Oba operirata s približki, ocenami, predpostavkami in čenčami. Direktor, da so martinovanja kriva, ker so se odvijala, pisec, da niso kriva, ker jih ni bilo.
Razrešitev te dileme ni le bistvena za raven komuniciranja glede epidemije, temveč neposredno posega v samo srčiko boja proti epidemiji, kjer se javnost vsak dan napaja samo z "izhodnimi" podatki; vhodni pa so, kot tale o martinovanju, posplošene ocene, mnenja in čenče. Tako na naši strani medijskih pisunov kot na strani politike in kar nas najbolj skrbi –nekajkrat tudi na strani stroke …
Krivca za epidemijo je sedanja vlada začela iskati na prvi seji. Tedaj jim je utekel, danes, ko so sami plen, bodo ubežali. A za zgodovino bo ostalo: Mi smo prepričani, da so krivci Oni, Oni bodo do konca trdili, da smo odgovorni Mi …
Virus pa se medtem širi in se nam smeji.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Lovopusta je konec in sezona lova se je začela. Do pomladi moramo uloviti krivca. Ga upleniti in nagačiti. Preveč je bilo trpljenja, preveč odpovedovanja, preveč čustev, preveč prelitega črnila in veliko preveč smrti, da bi epidemija lahko minila brez krivca. Kljub temu da bo iskanje strastno, da bodo mediji šli za vroče žemlje, da bodo padale glave in rastli novi preroki, ni pričakovati, da bomo krivca našli. Mi bomo trdili, da so krivi Oni, Oni bodo trdili, da smo krivi Mi.
Najprej in na začetku: kdo so Oni? Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Lovopusta je konec in sezona lova se je začela. Do pomladi moramo uloviti krivca. Ga upleniti in nagačiti. Preveč je bilo trpljenja, preveč odpovedovanja, preveč čustev, preveč prelitega črnila in veliko preveč smrti, da bi epidemija lahko minila brez krivca. Kljub temu da bo iskanje strastno, da bodo mediji šli za vroče žemlje, da bodo padale glave in rastli novi preroki, ni pričakovati, da bomo krivca našli. Mi bomo trdili, da so krivi Oni, Oni bodo trdili, da smo krivi Mi.
Najprej in na začetku: kdo so Oni? Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.
Čemu se ne bomo mogli zediniti, kdo je kriv za obupno slabo epidemiološko sliko, s katero smo se soočali ves drugi val? In čemu bo usodno, da se ne bomo mogli zediniti, ko pa ni bilo usodno, da se Slovenci že stoletje ne zedinimo o ničemer?
Največji problem, tako Mi, je v tem, da Oni živijo ne v novi realnosti, temveč v paralelni realnosti. Lep primer: te dni so Desusovi poslanci izjavili, da so zadovoljni z učinkovitostjo in delom vladne koalicije, moti jih le odpiranje ideoloških tem …
Ob predpostavki, da boj proti epidemiji ni ideološka tema, sklepamo, da so z bojem proti epidemiji, ki ga vodi njihova koalicija, zadovoljni!
Da gre za absurd, uvidimo, ko za uspešen razglasijo boj ali delovanje, ki že več kot en mesec prav stranki Desus v večnost odnese povprečno petdeset potencialnih volivcev dnevno … Ali pa gre med žrtvami bolezni vsaj za socialno skupino, za katero se stranka že tri desetletja z vsem svojim delovanjem deklarativno zavzema …
Se pravi, da gre ob manjši miselni redukciji za popoln, lahko bi rekli kretenizem, ko Oni vehementno trdijo, da so zadovoljni z delovanjem vlade, takrat ko to ni ideološko; se pravi so zadovoljni tudi s tem in medtem, ko nas virus kosi kot zajce …
Oni, se pravi elite, institucije sistema, organi v sestavi in organizirani navijači vseh naštetih, živijo v paralelnem svetu, ki z realnostjo, kot jo dojemamo in živimo Mi, nima nobene zveze …
Po neposrečenih in škodljivih medijskih eskapadah z začetka drugega vala se je strah pred epidemijo razpihal, in to tako zelo, da so se začele ponovno pojavljati kritike ukrepov. Tokrat pa vprašanj o nadzoru epidemije ne postavljajo spletni junaki, proticepivci, alternativci in teoretiki zarote, temveč je najti glasove dvoma tudi pri virih, osebah in institucijah, ki so vredne zaupanja.
Do dvomov v ukrepe pa ni treba daleč … Poglejmo direktorja NIJZ … Svoj pravičniški srd je zadnje tedne uperil v martinovanja. Da se je virus dodatno razširil, gre po njegovem pripisati tudi ali predvsem martinovanjem, ki so se kljub prepovedi zbiranja dogajala po kleteh. Pri tem gre za oceno. Za predpostavko. Za čenčo. Tako Oni.
In zdaj Mi. Vaš reporter se oglaša iz enega največjih centrov slovenskega vinogradništva, kjer ima martinovanje tradicijo še iz časov, ko je bilo v turistično/gostinsko/pijanske namene še povsem neznano. Pokrajina je prepredena z vinogradi, kletmi in kmečkimi turizmi ter tradicionalno podvržena veseljačenju vseh vrst. A letos, tako vaš reporter, ni bilo nobenega martinovanja. Niti enega. Iz nobene kleti se ni oglašalo značilno mukanje, niti se niso poznoantični škofje opotekali ob robu ceste. Pokrajina se je dosledno držala ukrepov in odpovedala tako javna kot zasebna martinovanja.
Sledi zaplet … Mnenje vašega reporterja, oziroma ocena, oziroma predpostavka, oziroma čenča se postavi ob bok mnenju, oceni ali predpostavki direktorja NIJZ. Se pravi, da je beseda človeka, ki stoji v prvi vrsti boja proti virusu kot njegova strokovna ost, enaka besedi navadnega medijskega pisuna. Oba operirata s približki, ocenami, predpostavkami in čenčami. Direktor, da so martinovanja kriva, ker so se odvijala, pisec, da niso kriva, ker jih ni bilo.
Razrešitev te dileme ni le bistvena za raven komuniciranja glede epidemije, temveč neposredno posega v samo srčiko boja proti epidemiji, kjer se javnost vsak dan napaja samo z "izhodnimi" podatki; vhodni pa so, kot tale o martinovanju, posplošene ocene, mnenja in čenče. Tako na naši strani medijskih pisunov kot na strani politike in kar nas najbolj skrbi –nekajkrat tudi na strani stroke …
Krivca za epidemijo je sedanja vlada začela iskati na prvi seji. Tedaj jim je utekel, danes, ko so sami plen, bodo ubežali. A za zgodovino bo ostalo: Mi smo prepričani, da so krivci Oni, Oni bodo do konca trdili, da smo odgovorni Mi …
Virus pa se medtem širi in se nam smeji.
Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.
Do pred nekaj dnevi je bila unovčena četrtina bonov in s prigodno slovesnostjo so na Počivalškovem ministrstvu proslavili vrnitev polmilijontega bona v naročje proračuna.
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.
Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...
V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija.
Danes bomo na radiu govorili o televiziji. Kar je dosti bolj obetavno, kot če bi na televiziji govorili o radiu. Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?
Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize. O "Avstro" bomo govorili, ker že vsi ostali govorijo o "Ogrski".
Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.
V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.
Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.
Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.
Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.
Neveljaven email naslov