Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu 'Passacaglia' iz Španske suite Françoisa Couperina, Chopinov Nokturno št. 16 v Es-duru, op. 55/2, Simfonija v C-duru št. 3 Carla Philippa Emanuela Bacha, Trio sonata, op. 8, št. 11 Giovannija Henrica Albicastra in Violinski koncert št. 4 v D-duru, K. 218 Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo Prvo rapsodijo za klarinet in orkester Clauda Debussyja, Suito Dolly za klavir štiriročno, op. 56 Gabriela Fauréja in Slovanski ples št. 5 v A-duru, op. 46 Antonina Dvořáka.

Poetiko Nade Kavčič v avtoričini drugi pesniški knjigi Uho in senca, iz katere je izbrana pesem Pršenje spomina, zaznamuje minimalistična poetika. Pesnica se omeji na nekaj vodilnih podob, med njimi seveda obe naslovni, s katerimi pretanjeno prisluškuje rani – življenju, pa tudi govorici in svetu ter reflektira svoj položaj v tujem tukaj in zdaj.
Interpretira: Vesna Jevnikar.
Prodiukcija 2021.

Na sporedu Andante in rondo za dve flavti in klavir, op. 25 Franza Dopplerja, Simfonija št. 2 v D-duru, op. 11 Norberta Burgmüllerja, Papillons (Metulji) – plesna suita za klavir, op. 2 Roberta Schumanna, Huldigungsmarsch Richarda Wagnerja, Mendelssohnov Klavirski trio št. 1 v d-molu, op. 49 in Lirična suita za orkester, op. 54 Edvarda Griega.

Wilhelm Friedemann Bach je bil najstarejši in po splošnem mnenju najbolj nadarjen sin Johanna Sebastiana Bacha. Za življenja je slovel kot izreden improvizator, skladatelj in največji orgelski virtuoz v Nemčiji, a je imel zaradi spreminjajočih se socialnih razmer vseskozi težave pri zaposlitvi. Drugače kakor večina mlajših sodobnikov je bil manj pripravljen komponirati všečno glasbo po novi modi in je umrl v revščini.

Oddajo bomo namenili skladbam iz zakladnice starejšega slovenskega jazza. Slišali bomo skladbe v izvedbi Plesnega orkestra Radia Ljubljana, Ljubljanskega jazz ansambla, Jazz ansambla Sepe, Marjane Deržaj, Jožeta Kampiča, zasedbe Ad Hoc, Petra Ugrina in Mladih levov.

30. julija bo minilo 88 let od rojstva slovenskega biologa in akademika SAZU Borisa Sketa. Profesor, ki je vzgojil rodove študentov na ljubljanski Biotehniški fakulteti, je dobra dva meseca pred svojim 87. rojstnim dnevom lani maja odšel za vedno. Ob 100. obletnici rojstva Charlesa Darwina leta 2009 smo z njim po njegovem predavanju za Društvo biologov posneli pogovor o »spotikanjih« ob darvinizem kot teorijo evolucije. Sket je bil priznan speleolog in član mednarodnih asociacij, njemu v čast so poimenovali okoli 40 živalskih vrst in par rodov, pri nas pa tudi obsežni Borisov rov v Najdeni jami, ki ga je sam odkril leta 1950. Pogovor s profesorjem Sketom je pripravil Goran Tenze.

Tokrat poslušajte Jasno Nadles kot izvajalko na baročno prečno flavto v komornem ansamblu Il terzo suono.

Flavtistka Jasna Nadles je z odliko diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Študij je nadaljevala na univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu pri profesorici Ireni Grafenauer in v Parizu pri profesorju Gillesu Burgosu. Posveča se tudi izvajanju baročne glasbe in zgodovinski izvajalski praksi – v izvajanju flavte traverso se izpopolnjuje pri Stefanu Betu v Benetkah. Na glasbeni akademiji Juilliard v New Yorku je leta 2000 sodelovala z Jeanne Baxtresser, nekdanjo prvo flavtistko Newyorških filharmonikov. Jasna Nadles je ustanovna članica mednarodnega baročnega ansambla Il terzo suono, leta 2002 pa je soustanovila in umetniško vodi Festival Tartini v Piranu, ki se posveča izvajanju baročne glasbe. Kot solistka in komorna glasbenica je nastopala v Sloveniji, v različnih evropskih državah in v Maroku. V komornih zasedbah je sodelovala s številnimi izvrstnimi glasbeniki, kot so: Sergio Azzolini, Frederíc Lagarde, Lávard Skou Lársen, Giorgio Fáva, in z mnogimi drugimi solisti. Poslušali bomo igranje Jasne Nadles v Koncertu za flavto, violino, violončelo in generalni bas v F-duru, Ryom 430 Antonia Vivaldija, Koncertu za flavto, violino, fagot in generalni bas v g-molu, Ryom 106 Antonia Vivaldija in tretjem stavku skladbe Assobio a Jato za flavto in violončelo Heitorja Villa-Lobosa. Poslušajte tudi drugi del pogovora s flavtistko Jasno Nadles.

Sta literatura in šport kakor koli povezana, kako šport živi v literarnih delih in ali je športnica oziroma športnik lahko navdih za neko literarno delo – o teh in drugih vprašanjih v pogovoru, ki je nastal leta 2013 in v katerem predstavljamo, kako sta lahko povezana literatura in šport. Gosta sta dr. Primož Repar, urednik ponatisa eseja Marjana Rožanca z naslovom Demon Iva Daneua (KUD Apokalipsa, 2013), in Esad Babačić, pesnik, publicist s področja športa ter urednik antologije slovenske poezije športa z naslovom Vsak boksar boksa svoj boks (Hiša imen, 2022).

Pred nami je še sklepna oddaja iz niza, v katerem predstavljamo še eno izredno godbo iz dežele vzhajajočega sonca – Shion iz Osake. Zadnja oddaja bo še poseben memento maestru Kimuri, dolgoletnemu kapelniku predstavljenega orkestra, ki ni le eden najuglednejših japonskih dirigentov, ampak si je mednarodni sloves zagotovil kot brez dvoma eden najboljših prirejevalcev klasičnih del za to zasedbo in v tej oddaji boste slišali njegove mojstrovine, kako je prepisal tankočutno Debussyjevo Malo suito, ki se je že večkrat izkazala za zelo hvaležno glasbeno podlago navidezno robati in silaški zvočni zasedbi, ob tem pa boste slišali priredbo vsaj navzven godbenemu zvoku sorodnejše dramatične filmske glasbe sira Williama Waltona za slovito ekranizacijo Shakespearjeve tragedije Hamlet s sirom Lawrenceom Olivierjem v glavni vlogi – tudi prizor z lobanjo, za konec pa še spevni Intermezzo iz Mascagnijeve opere L'Amico Fritz. Godbenike iz Osake vodi legendarni Yoshihiro Kimura.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Poslušamo peti abonmajski koncert Mladinskega cikla iz Dvorane Union v Mariboru, na katerem sta nastopila violončelist Ariel Vei Atanasovski in pianistka Klara Lužnik.
Glasbenika sta se spoznala na konservatoriju za glasbo in balet Maribor, nato pa oba svojo študijsko pot nadaljevala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu in tam se je začelo tudi njuno glasbeno sodelovanje. Mladi dvojec povezuje neizmerna ljubezen do glasbe, z ustvarjanjem katere se lahko najbolje izrazita.
S svojim nastopom in izbiro programa sta na koncertu skušala občinstvu čim bolje predstaviti violončelo. Sam instrument pa tudi zven glasbila skozi glasbena obdobja – torej skozi glasbo, ki so jo zanj v različnih časih ustvarjali skladatelji.

Erika Primc: Skozi šivankino uho,
Dušan Čater: Dežela ZOO,
Gorazd Kocijančič: Kontrarevolucionarni spisi.

Recenzije so napisali Jera Krečič, Andrej Lutman in Muanis Sinanović.

Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizogibno soočeni.
O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019

Jezikoslovec Stanko Klinar je v slovenščino prevedel razne leposlovne knjige, med njimi Conana Doyla in Zana Greya, v angleščino pa knjigo Zakladi Slovenije. Njegov esej O Triglavu ... in še malo čez je bil objavljen v Mohorjevem koledarju 2013, v Eseju na radiu smo ga prvič predvajali leta 2021.

''H Koširjevim v Kranjski Gori že vrsto let hodi na počitnice Anglež Mike Newbury, ki sicer živi na Škotskem v mestu Linlithgow in je avtor nekaterih vodnikov, pisanih seveda v angleščini, med njimi A Guide to Walks and Scrambles in the Julian Alps based on Kranjska Gora. Za izdajo svojih knjižic je ustanovil založbo z imenom Zlatorog Publications. (Ne ''Goldhorn Publications'', kršenmatiček!!) – Pohujšuje pa se, ker so pri Jasni v Kranjski Gori postavili kip kozoroga, ki naj bi predstavljal Zlatoroga, ko pa vsaka najbolj odrinjena farovška micka ve, da Zlatorog ni bil kozorog, temveč gams! Kot tak se pojavlja v vseh besednih in slikarskih predstavitvah od Karla Deschmanna do Maksima Gasparija.''

Vmesni glasbeni vložki, izbral jih je Mihael Kozjek, so iz baletne suite Zlatorog Janija Goloba v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Lovrenca Arniča. Tonski mojster eseja Maks Pust, bralca Mateja Perpar in Ivan Lotrič.

Tretji klavirski koncert Sergeja Rahmaninova, enega največjih tehničnih izzivov v klasičnem klavirskem repertoarju, bo zaigral svetovna zvezda Leif Ove Andsnes z enako eksplozivno in niansirano spretnostjo. Šef dirigent Daniel Harding bo vodil Simfonični orkester Švedskega radia še v dveh velikih orkestralnih delih z začetka 20. stoletja: Janáčkovi orkestralni rapsodiji Taras Bulba in Debussyjevih treh simfoničnih skicah Morje.

Zaljubljena gospa želi ujeti mladega fanta in s pretvezo, da se spoveduje, pripravi patra, da ji nevede utre pot do ljubčka. Žlahtna komedija po istoimenski noveli iz Dekamerona predstavlja klasičen humor, prelit v posrečen radijski izraz.

Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc
Prevajalec: Niko Košir
Prirejevalec: Jože Rode
Dramaturg: Pavel Lužan
Glasbeni oblikovalec: Peter Čare

Katarina – Marijana Klanšek
Robert – Zvone Hribar
Silvestra – Violeta Tomić
Pater – Janez Albreht

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1993

Glasbena medigra.

Ludvik Mrzel je bil slovenski pisatelj, pesnik in publicist, ki se je rodil 28. julija pred 120 leti v Loki pri Zidanem Mostu, umrl pa je leta 1971.
Po končani osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo, od koder so ga izključili zaradi sodelovanja v rudarski stavki v Trbovljah. Najprej se je vpisal na medicino, kmalu pa se je prepisal na filozofijo in slavistiko. Zaposlil se je kot časnikar. Med 2. svetovno vojno je bil ujetnik v italijanskih in nemških zaporih in taboriščih, po osvoboditvi in po vrnitvi iz Dachaua pa je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča (SNG) in pomočnik direktorja Drame SNG v Mariboru. Že kmalu pa so ga na tako imenovanih dahavskih procesih obsodili na 12 let zapora.
Pred vojno je kot urednik sodeloval pri revijah Mladina in Svobodna mladina. Pisal je lirične črtice, novele in socialno obarvane pravljice v slogu ekspresionizma in socialnega realizma. Izdal je le nekaj knjig, po vojni samo eno, pesniško zbirko Ogrlica leta 1962; zato pa je res velik njegov prevajalski opus.
V Literarnem nokturnu Mrzelovo črtico Medklic v Radio iz zbirke Luči ob cesti iz leta 1932 intepretira dramski igralec Gorazd Logar.

Glasbena oprema Cvetka Bevc,
režija Boštjan Vrhovec.
Produkcija 2001.
Urednika oddaje Andrej Arko, Staša Grahek.

V nocojšnji oddaji boste slišali prvi del posnetka koncerta tria velikana džezovskega klavirja Oscarja Petersona, ki je bil natanko pred šestdesetimi leti – v sredo, 29. julija leta 1964 – v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Petersona pri klavirju sta spremljala basist Ray Brown in bobnar Ed Thigpen.