Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Galjarda danskega kralja Johna Dowlanda, Šest plesov iz zbirke 'Danserye' Tielmana Susata v priredbi Johna Ivesona, 'Chaconne' iz Partite št. 2 v d-molu za solo violino, BWV 1004 Johanna Sebastiana Bacha in Sinfonia concertante št. 1 v F-duru Giovannija Battista Viottija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo Godalni kvartet št. 2 v A-duru Juana Crisostoma de Arriage, delo komaj 15-letnega nadarjenega skladatelja, ki se ga je po prezgodnji smrti oprijel vzdevek Španski Mozart.

William Carlos Williams, ameriški modernistični pesnik in pisatelj, je leta 1962 objavil svojo zadnjo pesniško zbirko Podobe iz Brueghla in druge pesmi. Zanjo so mu naslednje leto posthumno podelili Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Zbirko začne naslovni ciklus desetih pesmi, od katerih vsaka temelji na sliki Pietra Brueghla starejšega. Deveto pesem z naslovom Parabola o slepcih je prevedel Matej Juh, interpretira jo dramski igralec Uroš Maček.

Na sporedu Španski karneval Davida Poppra, Uvertura, scherzo in finale za orkester v E-duru, op. 52 Roberta Schumanna, Simfonija št. 6 v F-duru, op. 68, 'Pastoralna' Ludwiga van Beethovna, Romanca za violino in orgle, op. 25 Otta Olssona, Suita sedmega dne za orkester Alda Kumarja in Impromptu v As-duru, op. 29, št. 1 Frédérica Chopina.

Žensko pero v glasbi lahko razumemo na več načinov: pesniško, skladateljsko ali morda kot okras v laseh katere izmed grških boginj, na printer Artemide, boginje lova. Bolj kot s kakršnimkoli okrasom so sicer boginje radi upodabljali s sulicami, lokom in puščico, tudi z meči. Čeprav redkeje kot moški pa so se dokazovale tudi z umetnostjo, na primer s poezijo in glasbo, s katero so vplivale na svoje sodobnike, na razvoj umetnosti, kulture in družbe na splošno.

V oddaji se bo Marko Kumer pogovarjal z Ano Čop, ki skupaj z Domnom Gnezda vodi jazzovsko delavnico Jazzinty v Novem mestu. In ker je Ana tudi uspešna pevka, skladateljica, skratka jazzovska avtorica, bomo drugi del današnje oddaje namenili njeni ustvarjalnosti.

Prof. dr. Danilo Zavrtanik je bil že večkrat gost naše oddaje o znanosti. Prvič ob ustanovitvi novogoriške Politehnike leta 1997, predhodnice leta 2006 ustanovljene Univerze v Novi Gorici, kjer je bil dolgo rektor, tam pa je še vedno profesor. V prvi polovici 90-ih je bil tudi direktor Inštituta Jožef Stefan, med drugim pa tudi pobudnik tehnoloških parkov v Ljubljani in Novi Gorici. Sredi desetletja je začel sodelovati v mednarodnem raziskovalnem projektu observatorija Pierre Auger, kjer že dolgo iščejo »izvor kozmičnih žarkov visokih energij«. Na to temo smo se z njim pogovarjali leta 2008.

Glasbeniki so na koncertu v avli radovljiške graščine predstavili različne vidike muziciranja žensk v 16. in 17. stoletju.

Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo britanskemu ansamblu za staro glasbo Musica secreta, ki je nastopil na otvoritvenem koncertu 22. Festivala Radovljica 2004, posvečen ustvarjalnosti žensk. v radovljiški graščini. Ansambel Musica secreta pod vodstvom sopranistke Deborah Roberts združuje izjemne solistične in komorne pevke ter instrumentalne spremljevalce. Poslušali smo ''damski koncert'' – glasbo z dvorov v Ferrari in Parmi, ki jo je izvajal takrat slavni ansambel nadarjenih glasbenic in pevk – musica secreta – z virtuozno interpretacijo in občutkom za ornamentiranje. Ženske, ki so delovale v tej skupini, so bile izvajalke v zelo modernem pomenu, saj so pele in igrale za občinstvo, ki se je zbiralo na zasebnih prireditvah na dvoru. Izvedbe “ženskega koncerta” so kmalu navdihnile takratne sodobne skladatelje in spodbudile nastanek obsežnega repertoarja skladb, s katerimi so želeli razviti virtuozne sposobnosti teh glasbenic. Večinoma so izvajale skladbe iz že obstoječega repertoarja madrigalov, vilanel, kanconet in delno improviziranih recitacij lirične in epske poezije. Predstavile bodo: madrigale Dolci sospiri ardenti / Nežni goreči vzdihljaji, Cor mio, deh non languire / Srce moje, ne žaluj in O dolcezz' amarissime d'amore / O te grenke sladkosti ljubezni Luzzasca Luzzaschija, madrigala Amor se cosi dolce/Ljubezen, če je moja žalost tako sladka… in Se ben il duol / Če je bolečina, ki jo čutim… Cipriana de Roreja ter madrigala Vener ch'un giorno avea / Venera, ki je nekega dne izgubila svojega Kupida in Tirsi morir volea / Tirsi je hotel umreti Giachesa de Werta.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Olimpijske igre v Parizu so se končale. Ob tem izjemnem športnem dogodku, ki na svetu poteka vsako četrto leto, tudi drugo avgustovsko oddajo namenjamo nekaterim najslovitejšim glasbenim temam, ki so povezane z olimpijskimi igrami. Glasba, ki smo jo izbrali za predvajanje, ne obsega le repertoarja za pihalni orkester, temveč tudi simfonična dela, vsekakor pa slovesne fanfarne teme postavljajo v ospredje pihala in še zlasti trobila. Tokrat smo za predvajanje izbrali slovito Vangelisovo temo Chariots of Fire, skladbi Johna Williamsa Summon the Heroes in Call of the Champions, sentimentalno balado One Moment in Time Johna Bettisa in Alberta Hammonda ter Odo Zeusu Mikisa Theodorakisa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma smo 9. aprila 2024 spremljali koncert abonmaja Tutti Akademije za glasbo, na katerem je nastopil simfonični orkester akademije z dirigentom Simonom Dvoršakom. Koncert smo takrat neposredno prenašali, zdaj pa bomo posnetek tega koncerta znova poslušali.
Program je bil sestavljen klasično, tako je kot uvertura zazvenela nova skladba študenta kompozicije, sledila sta koncert in po odmoru daljše delo (Simfonija Antarktika Ralpha Vaughana Williamsa bo na sporedu 19. 8. 2024).

Začenjamo z glasbo mladega hrvaškega skladatelja Luka Rovisa, ki je leta 2023 končal drugostopenjski študij kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Uroša Rojka. O delu Kontrastne perspektive (Contrasting perspectives) pravi, da je rezultat njegovega razmišljanja o ekonomiji glasbenega gradiva ter različnih možnosti, kako ga lahko uporablja, ne da bi se ponovil enak ali podoben zvok.
Novemu delu bo sledil priljubljen Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Jeana Sibeliusa, ki ga bo z orkestrom izvedla ukrajinska violinistka Hanna Kryvtsova. Ta je srednjo glasbeno izobrazbo dobila na Visoki šoli za kulturo in umetnost Kostjantina Fedoroviča Dankeviča v Odesi v razredu Olene Jergijeve, nato pa se je vpisala na Akademijo za glasbo, kjer je bil njen mentor Vasilij Meljnikov.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Predvajamo in predstavljamo Canticum resianum za mezzosopran in komorni orkester Uroša Kreka, Plesno suito za godalni orkester Petra Liparja in Koncert za harmoniko in orkester 'Orfej in Evridika' Kaje Draksler.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2010.

Sally Feldman je angleška publicistka in profesorica na univerzi v Westminstru. Njen prispevek Šahovske republike je izšel v reviji Srp (Svoboda, resnica, pogum) leta 2017. V Eseju na radiu smo ga prvič predvajali leta 2019.

''Za zdaj Deep Blue in podobni šahovski programi še ne delujejo enako kot človeški možgani – so preprosto samo odlični inštruktorji, ki skupaj z možgani lahko rešijo zapleteno nalogo. In naj nas nikar ne skrbi naraščajoča sposobnost teh strojev, da se vedejo kot ljudje. Dosti bolj nas ogroža izguba človečnosti tistih, ki zavržejo vse druge kvalitete, da bi se lahko vedli kot stroji, pa naj gre za šahovske fanatike ali diktatorje, samomorilske bombaše ali papeže.''

Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek; ti so odlomki iz Chaconne skladatelja in pedagoga Petra Kopača. Na marimbo igra Simon Klavžar, na harfo pa Tina Žerdin. Tonski mojster eseja Vojko Frelih, bralca Aleksander Golja in Alenka Resman Langus.

Orkester Philharmonia je 1. februarja v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu na bogatem romantičnem programu obravnaval velike življenjske teme – ljubezen, smrt, naravo in nebesa. Na trenutke ljudska in vesela, občasno nemirna, Mahlerjeva 4. simfonija odseva njegovo filozofijo, da »mora biti simfonija kot svet, vsebovati mora vse«. Delo se konča z umirjenim sopranskim solom, ki opisuje glasbo angelov – otroško vizijo nebes.
Solistka je bila sopranistka Anu Komsi, ki je hvaljena zaradi svojih "neustrašno komunikativnih in skrajno prepričljivih" nastopov, kot piše The Guardian, to strast in predanost pa je vnesla tudi v Berliozove izvrstne Poletne noči, op. 7.

Francoski klasicistični dramatik je komedijo napisal po Plavtovem besedilu, vendar je zgodbo o trenju med bogovi in sleherniki obogatil z novimi psihološkimi razsežnostmi in premišljenim spletom zmede, spletk, manipulacije in pretvarjanja. Komedijo o Jupitru, ki iz želje po Alkmeni prevzame podobo njenega moža Amfitriona, pa poganja lahkotni brio elegantno tekočega verza.

Režija: Mirč Kragelj
Prevajalec: Josip Vidmar
Prirejevalka in dramaturginja: Djurdja Flere
Tonski mojster: Dušan Mauser

Merkur – Boris Juh
Noč – Štefka Drolc
Jupiter – Polde Bibič
Amfitrion – Rudi Kosmač
Alkmena – Marija Benko
Kleanta – Iva Zupančič
Sozij – Jurij Souček
Argatifontidas – Dare Valič
Navkrat – Tone Homar

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1973.

Glasbena medigra.

Jasmin B. Frelih je prepoznavno ime na slovenskem literarnem prizorišču, njegov zadnji roman Ledeni možje je izšel lani. Pronicljivi pisatelj je mednarodno literarno kritiko prepričal že s prvencem Na/pol, ki je prejel nagrado za evropsko književnost. Nagrajena je bila tudi njegova zbirka esejev Bleda svoboda – leta 2018 je dobila Rožančevo nagrado. Leta 2015 se je preizkusil v kratki prozi in izdal zbirko Ideoluzije, iz katere je zgodba Skandinavske krste. Zgodbo odlikujejo dovršen slog, jezikovna polnost ter spretno preigravanje različnih referenc.

Interpretka: Lea Cok,
režiser: Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka: Nina Kodič,
tonski mojster: Nejc Zupančič,
urednici oddaje: Tina Kozin, Ana Rozman,
leto nastanka: 2017.

V oddaji se bomo posvetili 11. jazzovski delavnici Jazzinty 2024, ki se je začela danes v Novem mestu in bo trajala bo konca tedna. Njeno temeljno poslanstvo je spodbujanje kreativnosti, odpiranje novih vrat in pogledov na glasbo. Njena rdeča nit je povezava med glasbo in plesom, ki sega globoko v preteklost in se v zadnjem obdobju spet prebuja in prihaja v ospredje. Ves teden bodo tudi koncerti pred Kulturnim centrom Janeza Trdine.