Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo:
koncert Glasba za godala od Bartoka do danes,
koncert Kvarteta saksofonov Future in Trobilnega kvinteta Sajara
koncert violinistov Žige Branka in Janeza Podleska,
2. abonmajski koncert Zavoda Celeia Celje: Glasbeni simpozij ob 70-letnici Uroša Rojka in 90-letnici Vinka Globokarja

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Poezija je ... poezija je književna zvrst, ki jo je težko zajeti v definicije, še bolj nesmiselno pa je o njej karkoli zapovedati. 'Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril,' je zapisal Prešeren; Miha Pintarič pa je napisal pesem 'Molitev pesnika'. Interpretira jo igralec Gorazd Logar.

Posneto februarja 2010.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Če ne štejemo »Obveze prve in najplemenitejše zapovedi«, ki je duhovne narave, se je »singspiela« (nemške operete z govorjenimi deli), forme, ki je takrat (zgledovaje se po francoski praksi) šele zaživela, Mozart lotil pri 12-ih letih, ko je po naročilu dunajskega zdravnika in zagovornika teorije animalnega magnetizma in njegove terapevtske uporabe Franza Mesmerja napisal enodejanko »Bastien in Bastiena«.

Vokalna glasba je bila torej v bogatem skladateljskem opusu Leololda Mozarta primerno zastopana, sicer v manjši meri kot instrumentalna, a vendarle je bila sestavni in nepogrešljivi del njegovega ustvarjanja.

Danes pregled glasbenih dogodkov začenjamo z muzikološko temo, in sicer bomo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Gustav Mahler – Perilegómena k izvajanju njegovih simfonij št. 1–7 Uroša Lajovca, potem pa se bomo posvetili koncertom, ki smo jih spremljali v zadnjih dneh. Poslušali smo koncerta ciklov Harmonia Concertans – Stara glasba na novem trgu in abonmaja Kromatika, zapel je Komorni zbor Glasbene matice Ljubljana, ansambel Wien Modern je izvajal dela Nine Šenk, v Benetkah pa so uprizorili Verdijevega Otella.
Oddajo končujemo z napovedjo koprskega Bienala sodobne glasbe.

Slišali bomo skladbi:
1. Samo Vremšak: Simfonija št.3
Iz.: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir.: Anton Nanut

2. Ivan Šček: Boter petelin, suita za orkester v desetih slikah
Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dir.: Uroš Prevoršek

Na 35. filmskem festivalu Liffe je glavno nagrado vodomec že drugo leto zapored osvojil madžarski režiser. Tokrat je to Bálint Szimler, režiser filma Črna pika, ki je bil premierno prikazan poleti na festivalu v Locarnu. Črna pika je režiserjev celovečerni prvenec, v njem pa vzame pod drobnogled madžarski izobraževalni sistem in prek njega komentira stanje madžarske družbe. Žirija je v svoji utemeljitvi nagrade vodomec zapisala, da gre za "briljantno delo z otroškimi igralci (in celotno zasedbo), prefinjeno in suvereno režijo ter predvsem bogastvo smisla". Z režiserjem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Petra Meterc.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Predstavljamo Briljantne variacije na Rondo iz Auberjeve opere Gustav III. Cesarja Francka, Koncert za klavir in orkester v fis-molu Hansa Bronsarta von Schellendorfa in Franckov Koncert za klavir in orkester št. 2 v h-molu, op. 11.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Oglašamo se z Gospodarskega razstavišča, kjer poteka jubilejni, 40. Slovenski knjižni sejem. Učenci osnovne šole Ob Dravinji so predstavili glasbeno-gledališki dogodek Po Minattijevih stopinjah, v organizaciji Mladinske knjige pa je potekal pogovor z naslovom Kam gre slovensko založništvo?
Okroglo obletnico, petdeseto, pa praznuje tudi Lutkovno gledališče Maribor. Ob tej priložnosti prirejajo hišni festival lutkovnih predstav, razstav in drugih spremljevalnih dogodkov.

Mazurke in poloneze je pianistka Eva Založnik izbrala za koncert cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, ki je 23. januarja potekal v Dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji, in sicer dela Gerbiča, Ipavca in Chopina.
Pianistka je klavir začela igrati z osmimi leti v Glasbeni šoli Celje v razredu Benjamina Govžeta, ta pa je njen profesor ostal tudi na srednji stopnji izobraževanja, ki jo je opravila na I. gimnaziji v Celju. V času koncerta je bila študentka drugega letnika magistrskega študija na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Tatjane Ognjanovič.

FRAN GERBIČ: MAZURKA ŠT. 1, OP. 59
BENJAMIN IPAVEC: POLONEZA V G-MOLU ZA KLAVIR
FRÉDÉRIC CHOPIN: MAZURKA ŠT. 36 V A-MOLU, OP. 59, ŠT. 1
FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 5 V FIS-MOLU, OP. 44

Pisateljica Anja Mugerli je s svojimi knjigami dokazala, da je mojstrica kratke zgodbe in romana (za roman Pričakovanja je letos dobila kresnika). Pred tedni je pri založbi Miš objavila pripovedno zbirko Plagiat. Tako v naslovni zgodbi kot v preostalih osmih zgodbah je psihološko prepričljivo ubesedila usode žensk različnih generacij, kot avtorica pa je iskala in našla odlične pripovedne rešitve, bodisi pri izbiri pripovedovalke bodisi pri oblikovanju konca zgodbe. Več o zbirki in svojih zgodbah pove Anja Mugerli v Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi uvodni odlomek iz zgodbe Motovilka, iz zgodbe o osamljenosti. Nikar ne zamudite.

V Banchettu musicale tokrat predvajamo uglasbitve izbranih pesmi.

Kdo sta prejemnici nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič, je že znano. Podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec, ki jo podeljuje GZS-Zbornica založnikov in knjigotržcev skupaj z Društvom slovenskih pisateljev, in nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca oziroma prevajalko, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, pa bomo pospremili s pogovorom z nagrajenkama: Tino Perić in Majo Kovač. Z njima se po pogovarjala Tina Kozin, literarne odlomke iz nagrajenih del pa bo interpretirala Tina Resman.

Voditelj: Aleksander Golja,
Režija: Špela Kravogel,
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina.

Tonska mojstra: Damjan Rostan, Vladimir Jovanović.

Proti Severnemu vetru je sodoben roman, napisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi.

Emmi in Leo sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc.

Režija: Suzi Bandi
Posneto: RAI – Radio Trsta A, leta 2012.

Na Pohorju je petje zaznamovalo življenje od nekdaj. Pohorci so peli ob srečanjih, veselih in žalostnih dogodkih, pa tudi kar tako. Del pevskega izročila srečujemo s pesmimi iz oddaje, ki jo je leta 1976 pripravil Mirko Ramovš in že takrat opazil, kako nov način življenja spreminja običaje, odnose med ljudmi, občutke posameznika, predvsem pa, kako kot del običajev marsikje izginja petje. Pohorje je bilo takrat še izjema in tokrat se posvečamo pohorski pesmi v vseh mogočih oblikah, med drugim tudi kakšni od tistih, ki jih je zapustil pohorski ljudski pevec Jurij Vodovnik.

Drugi koncert Srebrnega abonmaja sta izvedla virtuoza iz Madžarske in predstavila dela Zoltana Kodalyja, Leoša Janačka in Johannesa Brahmsa.

V Komornem studiu predstavljamo komentirane posnetke 2. koncerta Srebrnega abonmaja Cankarjevega doma v Ljubljani, ki so ga izvedli v sodelovanju s festivalom Cellofest in Lisztovim inštitutom Ljubljana. 22. oktobra 2024 sta koncert v Gallusovi dvorani izvedla violončelist Istvan Vardai in pianist Zoltan Fejervari, ki sta predstavila pester spored mojstrovin iz poznega 19. in prve polovice 20. stoletja: Johannesa Brahmsa, Leoša Janačka in Zoltana Kodalyja. Violončelist Istvan Vardai se je začel že pri dvanajstih obiskovati univerzo za glasbo Franza Liszta v Budimpešti. Šolal se je v razredu za izjemno nadarjene glasbenike pri profesorju Laszlu Mezöju, leta 2005 pa je nadaljeval študij na univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju pri profesorju Reinhardu Latzku. Vardai je prejemnik prve nagrade na mednarodnem glasbenem tekmovanju leta 2008 v Ženevi in prve nagrade na mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD leta 2014 v Münchnu. Violončelist Istvan Vardai je na univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju profesor violončela, hkrati je od leta 2019 tudi umetniški vodja Komornega orkestra Franza Liszta iz Budimpešte, s katerim uspešno izvaja raznolike glasbene sporede od klavirskih koncertov Ludwiga van Beethovna do sodobnih orkestrskih del Györgyja Ligetija. Tudi pianist Zoltan Fejervari je mednarodno priznan izvajalec. Leta 2017 je zmagal na mednarodnem glasbenem tekmovanju v Montrealu v Kanadi. Pogosto izvaja komorne recitale po Evropi ter v Severni in Južni Ameriki. Gostoval je tudi kot solist z Madžarskim narodnim filharmoničnim orkestrom, Festivalskim orkestrom Budimpešte in s komornim orkestrom Verbier. Pianist Zoltan Fejervari je januarja 2019 objavil solistični glasbeni album z deli češkega skladatelja Leoša Janačka, maja 2020 pa je izšel Fejervarijev album s klavirsko glasbo nemškega romantika Roberta Schumanna, oba sta prejela navdušene kritiške odzive v reviji Gramophone. Zoltan Fejervari sicer poučuje klavir in komorno glasbo na glasbeni akademiji Basel in na Visoki šoli za glasbo v švicarskem Baslu. Umetnika sta predstavila Sonato za violončelo in klavir v D-duru, op. 78, in Sonato za violončelo in klavir št. 2 v F-duru, op. 99, Johannesa Brahmsa, Sonatino za violončelo in klavir Zoltana Kodalyja in Pravljico za violončelo in klavir Leoša Janačka, dodala pa sta še Večerna pesem Roberta Schumanna. Poslušajte tudi pogovor urednice Tjaše Krajnc z violončelistom Istvanom Vardaijem.

Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob 100-letnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolaeviča Ostrovskijevega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala plejado značajskih vlog, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Sovčkom kot Georgom v Albbijevi drami Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961, ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi izpostavimo vsaj Zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot 100 vlog, na radiu pa več kot 200, od tega večinoma nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matija Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam samo prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočne pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri različne igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju.
Tokratna igra je po premieri leta 1964 sploh prvič ponovljena. Lieschen, bivši esesovki, upodobi jo Duša Počkaj, se na čezoceanki na plovbi v Ameriko zazdi, da je prepoznala svojo nekdanjo interniranko. V stiski tega srečanja se izpove svojemu možu Walterju v upodobitvi Jurija Součka.

Prevajalka: Rozka Štefan
Režiser: France Kosmač
Tonski mojster: Dušan Mauser

Lieschen – Duša Počkaj
Walter – Jurij Souček
Natakar – Dušan Škedl

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1964.

Roman Mali prijatelj ameriške pisateljice Donne Tartt sicer ni bil tako odmeven kot razburljivi prvenec Skrivna zgodovina ali prejemnik uglednega pulitzerja Lišček, po katerem je bil posnet tudi film, je pa enako skrivnosten in temačnejši. Povod za razburljivo avanturo, ki vodi v nevarno podzemlje mesteca na severnoameriškem jugu, je namreč nenadna, grozljiva smrt devetletnega Robina na materinski dan, ki usodno zaznamuje njegovo družino, njegovo mlajšo sestro Harriet pa spodbudi, da se 11 let pozneje loti iskanja njegovega morilca z namenom, da ga kaznuje. Odlomek z začetka knjige je prevedla Nina Gostiša.

Interpretira Saša Mihelčič,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Urban Gruden,
režija Špela Kravogel,
urednica oddaje Tesa Drev Juh.
Posneto leta 2020.

Albeniz je delo pisal med letoma 1906 in 1909, v zimi življenja; bil je bolan, umrla mu je hči, žena je hudo trpela. Toda čeprav je bil potrt, je glasba, ki jo je napisal v tistem času, najsrečnejša stvaritev njegove umetnosti, tako bleščeča, da le redko izdaja skladateljevo razpoloženje.