V prvi uri se bomo preselili v drugačen čas, ki je po kolektivnem šoku privedel do kolektivnega prostovoljstva, od druge svetovne vojne do mladinskih delovnih brigad, ki jih mlajši poznajo iz pripovedovanja staršev ali starih staršev, iz arhivskih zapisov ali zaradi simbolnih brigad, ki ohranjajo spomin na ta del socialističnega mozaika. Po eni uri vas bomo prepustili ritmu mesta in glasbi Stevna Tylerja, ki velja za enega najbolj prepoznavnih rokovskih pevcev vseh časov. Pred tednom smo vam v poslušanje ponudili prvi del koncerta ene najbolj znanih nemških zasedb vseh časov, Nene. Novembra 2018 je izdala album uspešnic, ki je bil posnet živo na koncertu v Dortmundu.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Svet je bil vedno prostor nenehnih preizkušenj.
Od prazgodovine do danes se v svojem bistvu ni spremenil.
Čeprav je človeštvo prehodilo veliko razvojnih obdobij, je stalnica vedno ista.
Na zemlji živi človek, ki si zaradi lastne nepopolnosti ne zmore ustvariti popolnega sveta.
Ves trud, da bi pri tem uspel, čeprav v svojem malem narodnem okolju, na koncu ne obrodi sadov.
Nastajajo spopadi idej, vojn in opustošenja; zamenjave političnega režima; novo upanje, ki se naposled izjalovi.
Nič ni stalno.
Nič ne daje zagotovila trajnega miru in blaginje.
Gospodarske krize rojevajo oportuniste, družbeni sistemi so vedno znova doživljajo diktature.
Revolucije žrejo svoje otroke in puščajo za seboj pogorišča človeškega upanja.
Zato ne more biti nikjer na zemeljski obli prihodnost boljša in varnejša od preteklosti.
In tudi nikoli ne bo.
Kajti ujeti smo v pasti svoje grešne narave.
Če bi vsi zemljani v svojem srcu slavili Boga in klicali nase nebeški blagoslov, bi bili morda obvarovani hudega.
Živeli bi v bratstvu, slogi in enotnosti.
Ne bi potrebovali vojaških proračunov, državnih meja, institucij pregona.
Vsak bi po svojih sposobnostih prispeval k napredku človeštva.
Poskrbeli bi za dostojno življenje bolnih, prizadetih, nemočnih.
Ustvarili bi si zemeljsko podobo Božjega kraljestva.
Tako pa tega ne zmoremo, ker marsikdo, v vseh ljudstvih in ob vsakem času, stavi na greh.
Ali pa jim ni mar, da mu zapadejo, saj ne vidijo smisla v pokorščini Najvišjemu, čeprav je le on porok resničnega miru.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo, koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Poletje, natančneje druga polovica julija je v Piranu znova prinesla poletno šolo, ki je povezala raziskovalce in praktike s področja človeškega gibanja in motorike. Lani se je zaključil projekt TwinBrain, tokrat pa so v sklopu novega projekta TBrainBoost skušali povezati bazično nevroznanost z industrijo. Mojca Delač se je pogovarjala z vodjo projekta, prof. dr. Urošem Marušičem z ZRS Koper.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Jadransko morje je sicer veliko varnejše od nekaterih drugih morij ali oceanov, v katerih živijo tudi človeku smrtno nevarne živali. Po odkritju zelo strupene ribe v Jadranskem morju maja letos pa se je vseeno zastavilo vprašanje: katere strupene živali živijo v slovenskem morju? Naše morje je sicer zelo plitvo, a zanimivo in biotsko pestro. Katere živali ga naseljujejo, katere izmed njih so strupene in zakaj je veliko vrst ogroženih? Nekaj odgovorov izvemo v Radiosferi.

Ni še preteklo tako veliko let, odkar se je življenje po upokojitvi nekako ustavilo; misel, da bi si pridobili nova znanja tudi v tretjem življenjskem obdobju, se je zdela tako rekoč utopična. Učenje je bilo rezervirano le za mlajše. Leto 1984 je bilo zato prelomno: prvih šest starejših študentov se je začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine. Prvi koraki so bili narejeni, začetek poti opazen in 40 let pozneje je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža 54-ih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki delujejo v skoraj vseh večjih slovenskih krajih. Pot ni bila vedno lahka, korak ne vedno poskočen, a v tokratni oddaji, slišali bomo njeno ponovitev, sta z nami ustanoviteljici, prof. dr. Ana Krajnc in dr. Dušana Findeisen, ki bosta v pogovoru z Lucijo Fatur predstavili 40 let delovanja Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.

Visoke temperature in žgoči sončni žarki so za naše telo velik izziv. Med zdravstvenimi težavami, ki se poleti lahko poslabšajo, so tudi krčne žile; njim vročina prav gotovo bolj škodi kot koristi. Asist. dr. Matjaž Vrtovec iz kliničnega centra v Ljubljani ima s krčnimi žilami oziroma s kronično vensko boleznijo in popuščanjem ven veliko izkušenj. Ocenjuje, da za krčnimi žilami trpi kar od štirideset do petdeset odstotkov ljudi, ženske nekoliko pogosteje od moških. Več v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Vrtovcem se je na bolniškem oddelku kliničnega centra dobil Iztok Konc.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki oddaje:
- Na pogorišču v Portorožu opravljajo dela, ki bodo omogočila varno nadaljevanje kriminalistične preiskave.
- V Mariboru naj bi v kratkem uvedli novo avtobusno progo, ki bo povezovala nevralgične točke.
- Trenutni rezultati v gorenjskih turističnih centrih ne kažejo, da bi bila sezona podobna lanski, a so z njo vseeno zadovoljni.
- Ministrstvo za kulturo je eno od najstarejših godb v Sloveniji - Frajhajmsko godbo - vpisalo v register nesnovne kulturne dediščine.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Slovenske gore so vse bolj obiskane, kar vpliva tudi na vse večjo obremenjenost gorskih reševalcev. Letos so imeli že 337 posredovanj, veliko dela z zahtevnimi in s stenskimi reševanji imajo tudi helikopterske posadke. Nepredvidljivo vreme je v zadnjem času stalnica, ki od obiskovalcev gora zahteva odgovorno preudarnost pri izbiri ciljev. Planinska zveza Slovenije in drugi pristojni pa si prizadevajo za prometno razbremenitev najbolj obleganih izhodišč in za uporabo javnega prevoza. Več o varnosti v gorah, nujnih ukrepih in dolgoročnih načrtih tokrat iz Mojstrane z voditeljico Aljano Jocif in gosti:
Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije
Miha Primc, podpredsednik GRZS
Igor Podjed, vodja pilotov v letalski policijski enoti
Henrika Zupan, županja Kranjske Gore

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Miška in slončka imajo rojstni dan kar večkrat, tudi jutri …
Pravljico pripoveduje Vesna Jevnikar.
Napisala jo je Mira Voglar.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija leta 2009.

Konec maja smo vam ponudili v poslušanje skladbe ansambla bratov Avsenik v simfonični preobleki. Takrat ste slišali Simfonični orkester naše RTV-hiše, tokrat pa bo na sporedu Alpski kvintet z Godbo in Godalnim orkestrom Alenke Semeja. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Francoska pisateljica ruskega rodu Nathalie Sarraute (roj. l. 1900, umrla l. 1999) je napisala več romanov, dram in esejev ter bila pripadnica skupine, ki je utemeljila tako imenovani "novi roman". Rodila se je v mestu Ivanovo v Rusiji in začela svojo poklicno pot kot odvetnica. Svoj najbolj znani roman Otroštvo, izdan leta 1983 pri ugledni založbi Gallimard, je napisala šele pri enainosemdesetih. V njem predeluje svoje doživljanje v rosnih letih. Resda sta ji bili bolezen in revščina prihranjeni, a so njena pričakovanja, razočaranje in prizadetost v odnosu do staršev postali vir osebnega in literarnega poglabljanja. Skratka, gre za roman, v katerem občutimo nevralgične točke otroštva, ki jih avtorica opisuje s prizadetim, a dostojanstvenim obujanjem spominov.

Avtorica oddaje je Nada Barbarič Naskov,
prevajalka Tadeja Krečič,
interpretka Polona Juh,
bralec Aleksander Golja,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2015.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Kantavtorski prvenec filozofa in šansonjerja Primoža Vidoviča »Carmina Humana« se zgleduje po različnih glasbenih tradicijah urbane ljudske glasbe in ob pomoči družbene kritike išče renesanso v našem srednjem veku. Nekaj skladb z albuma bomo slišali v tokratni Pesmi v žepu.

Hilde Domin se je rodila leta 1909 v Kölnu judovskim staršem, ki so se pisali Löwenstein. Že zelo zgodaj je zaslutila, kako nevaren je porajajoči se nacizem, in z dovoljenjem staršev skupaj z bodočim soprogom Erwinom Walterjem Palmom leta 1932 odšla na študij v Italijo. Čez sedem let, ko tudi tam ni bilo več milosti za Jude, sta pobegnila v Anglijo, potem pa leta 1940 emigrirala v Dominikansko republiko. Tam sta ostala 12 let. Na začetku petdesetih sta večkrat obiskala Nemčijo; to je bilo tudi obdobje, ko je Hilde Domin v hudi osebni stiski začela pisati pesmi. Dokončno sta se z možem, ki jo je vse življenje tiraniziral in zaradi svoje ambicioznosti ni prenesel, da je tudi ona začela ustvarjati, vrnila leta 1961. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Le vrtnica v oporo je izdala pri petdesetih in takrat na pobudo urednika tudi spremenila priimek – postala je Hilde Domin. Njene pesmi so "jasne in precizne, preproste in popolne", je ob prvencu zapisal eden najpomembnejših nemških literarnih teoretikov Walter Jens. Za Literarni nokturno je Lučka Jenčič prevedla dve pesmi, ki ju je avtorica napisala sredi petdesetih let prejšnjega stoletja.

Interpretirala ju bo Violeta Tomič.
Glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Nejc Zupančič,
režija Ana Krauthaker,
redakcija Tesa Drev Juh.
Produkcija leta 2015.


Interpretira Violeta Tomič,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Nejc Zupančič,
režija Ana Krauthaker,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2015.