Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Poljska pesnica, esejistka in prevajalka Julia Hartwig se je rodila leta 1921 v Lublinu. Med drugo svetovno vojno je bila kurirka poljske vojske, v letih od 1942 do 1944 je študirala polonistiko in romanistiko na ilegalni varšavski univerzi, po vojni pa je nadaljevala študij na varšavski in lublinski univerzi. Vmes je nekaj časa živela v Parizu, pozneje tudi v Združenih državah Amerike. Prevajala je francoske in ameriške pisatelje, svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Slovesa je izdala leta 1956. Sledilo je še veliko zbirk, njena zadnja, Pogled, je izšla leta 2016. Julia Hartwig je prejela številne literarne nagrade: med drugimi leta 1986 mednarodno nagrado Thorntona Wilderja, leta 1991 nagrado Georga Trakla, trikrat nagrado poljskega Pena in leta 2013 Norwidovo nagrado za življenjsko delo. Znameniti poljski novinar Ryszard Kapuściński jo je označil za enega najboljših poljskih pesniških glasov 20. stoletja.
Pesem Tolikokrat videno ameriške pesnice in esejistke Julie Hartwig nam vzneseno pripoveduje o bujnosti narave. "Memento lepote", pravi avtorica. Toda razpoloženje se nenadoma spremeni in misel usmeri na čisto drugo raven. Pesem je prevedla Jana Unuk, interpretira jo Vesna Jevnikar.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Maurice Ravel, ki je bil zelo naklonjen španski ritmiki in melodiki, je od petih oper, kolikor se jih je lotil, dokončal le dve. Ena izmed njiju je Španska ura, glasbena komedija, ki je bila prvič izvedena leta 1911 v Pariški komični operi. Gre za enodejanko, v kateri se prepletajo trije glasbeni motivi. Prvi z ubranim zvonjenjem in bitjem ur slika nekakšno »začarano prodajalno«. Drugi upodablja mišičastega mezgarja Ramira; čeprav se njegov motiv večkrat razprši, se Ramirove športne poteze nikoli popolnoma ne zabrišejo, njegova tema je napisana v ritmu raga, ki mu je pripravljal pot že Stravinski. Tretji motiv v štirih rogovih pa je nekakšna koračnica, ki spremlja rejenega zaljubljenca dona Iñiga Gomeza.

Hector Berlioz, Claude Debussy in Maurice Ravel so jo ustvarjali na besedila francoskih pesnikov Théophila Gautierja in Stéphana Mallarméja. Številni muzikologi so mnenja, da Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja označuje začetek nove dobe, tako v kompozicijskem diskurzu kot v celotni novodobni glasbeni zgodovini. Debussy je s to skladbo poskušal ujeti razpoloženje, ki ga je v pesmi Favnovo popoldne prikazal francoski simbolistični pesnik Stéphane Mallarmé, eden izmed pionirjev moderne poezije. Glasba preludija je zelo preprosta ilustracija Mallarméjeve čudovite pesmi. Nikakor se ne trudi biti njena sinteza, je prej zaporedje scen, čez katere se gibajo hrepenenja in sanje favna v vročem popoldnevu. Potem ko ga po preganjanju plašne nimfe premaga opojen spanec, lahko v sanjah končno doživi sanje uresničitve v naravi.

V Glasbeni medigri bomo predvajali izbrane glasbene odlomke iz našega arhiva.

Leoš Janáček: Mládí, suita za pihalni sekstet
Bas klarinet): Rocco Carbonara
Ansambel: Pihalni kvintet Slowind

Bogo Leskovic: Etuda za simfonični orkester
Simfonični orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Bogo Leskovic

Paul Hindemith: Sonata za trobento in klavir
Saksofon: Dejan Prešiček
Klavir: Nina Prešiček

Jani Golob: Glasba iz TV-serije Čisto pravi gusar
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: Evan Christ

Pogovor s hrvaškim režiserjem Brunom Ankovićem, ki je za film Proslava, posnet po knjižni predlogi Damirja Karakaša, pred nekaj tedni na 71. filmskem festivalu v Pulju prejel glavno nagrado - zlato areno.

Bere Igor Velše, ton in montaža Nina Kač.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Poletje je odprlo vrata počitniški fantaziji in na njenih krilih se bomo odpravili skozi oddaje v juliju in avgustu. Dramatika prejšnjih mesecev je za nami; v toploti sončnih žarkov se prepustimo kramljanju, lahkotni misli in glasbi, v kateri slišimo odzven poletnih dni. Tokrat bo na sporedu glasba Josepha Haydna, Frédérica Chopina, Franza Liszta, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Benjamina Godarda.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Leta 2014 je bil predstavnik Radia Slovenija na takratnem evroradijskem tekmovanju Concertino Praga fagotist Luka Mitev. V svoji disciplini je zmagal in sledila sta koncertna turneja po gradovih južne Češke ter nastop s simfoničnim orkestrom češkega radia v koncertni dvorani Rudolfinum v Pragi. Tam je z velikim uspehom izvedel Koncert za fagot in orkester Lucijana Marije Škerjanca, še prej pa je v sklopu tekmovalnega programa v studiu 13 posnel obvezno skladbo Tve roztančene ja Jana Kučere. Slišali jo bomo ob klavirski spremljavi Helene Kosem Kotar, koncert pa je Luka Mitev tisto leto izvedel tudi na koncertu ljubljanskega konservatorija, in sicer s Simfoničnim orkestrom KGBL z dirigentom Slavenom Kulenovićem.

Prevajalka in esejistka Jana Unuk je obogatila slovensko prevodno književnost z vrsto zanimivih knjig, v njenem prevajalskem opusu pa imajo prevodi literarnih del poljske nobelovke Olge Tokarczuk morda posebno mesto. Prevajalka je že kar promotorica te odlične pisateljice, po njeni zaslugi lahko v slovenščini beremo nobelovkine kratke zgodbe, eseje in romane. Pred kratkim je v zbirki Piknik pri Literarno-umetniškem društvu izšel prvi roman Olge Tokarczuk z naslovom Popotovanje ljudi Knjige. V njem se skupina ljudi odpravi na pot, ki naj bi se končala z nagrado vseh nagrad, odkritjem skrivnostne Knjige, ki da ponuja odgovore na vsa vprašanja. Pisateljica je tako na prvi pogled ustvarila nekakšen idejni roman, postavljen v 17. stoletje. V njem resda brbotajo različne ideje, od metafizičnih do empirističnih in že kar razsvetljenskih, toda pisateljico zanimajo tudi njeni romaneskni liki. Skupina tako sploh ni homogena, ampak je bolj posledica naključij (že prvi stavek Gauche je v tej pripovedi naključna oseba opozarja na to). S tem ji uspe, da ustvari galerijo likov, ki sicer nastopajo v idejnem romanu, toda niso papirnati. Nasprotno, vsak izmed njih se srečuje s svojimi demoni, za nameček pa pisateljica konča pripoved brezkompromisno in hkrati z nekakšnim čudežem. Ne pozabi niti na hugenote in njihovo trpljenje. Več o romanu, ki ga lahko berete tudi v kopalnici, spalnici ali kuhinji, skratka, povsod, bo povedala Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je. Ne zamudite oddaje in romana.

Junijski koncert iz cikla Harmonia concertans ‒ Stara glasba na Novem trgu je bil posvečen italijanskim opernim arijam, ki so se ohranile v mariborskem Pokrajinskem arhivu. Tamkajšnja rokopisna zbirka muzikalij je bila nekoč last plemiške družine Attems in izvira iz gradu v Slovenski Bistrici, v katerem so jo hranili do konca druge svetovne vojne. Nastala je približno med letoma 1738 in 1744 in vsebuje skoraj sto italijanskih arij za sopran, dva dueta, krajšo posvetno kantato in nekaj instrumentalnih del. Več kakor tretjina skladb je anonimnih, izmed znanih skladateljev pa sta najbolj zastopana Johann Adolf Hasse s štirinajstimi arijami in uverturo ter Andrea Bernasconi z dvanajstimi arijami. Poleg njunih del so na koncertu zvenele arije Leonarda Vincija, Giovannija Porte in Geminiana Giacomellija.
Novi spored je bil od odkritja pred dvanajstimi leti že četrti, ki ga je ansambel musica cubicularis posvetil glasbi iz te zbirke, in je predstavil nekaj doslej še neizvedenih arij. Vse glasbene izdaje so nastale posebej za ta koncert.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v prvo polovico 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v popolnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v središču Trsta. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2010.

Vloga ljudskega izročila v vsakdanjem življenju se nenehno spreminja, prav tako pa tudi odnos do njega. Ker starosvetni način življenja že desetletja počasi izginja, so se ljudje začeli ohranjanju izročila zavestno posvečati. Tako so domačini že leta 1977 pri Tomažu pri Ormožu pripravili srečanje, na katerem so okoliški pevci in godci predstavili del domačega izročila, posnela pa ga je tudi radijska ekipa. V radijskem programu ga je predstavil Julijan Strajnar in tako zdaj lahko drugič zapored poslušamo utrinke nastopov s tega srečanja.

Izvrstni komorni glasbeniki so nastopili v sklopu 35. festivala Imago Sloveniae na dveh koncertih v Mestnem muzeju Ljubljana.

Predstavili bomo izbrane posnetke z dveh odličnih koncertov komorne glasbe, ki so jih glasbeniki izvedli na 35. Festivalu Imago Sloveniae leta 2023 v Ljubljani. V oddaji, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, bomo najprej predvajali posnetke s koncerta dua Latzko - Scheucher iz Nemčije in Avstrije, ki je 28. junija nastopil v Mestnem muzeju v Ljubljani. Violončelist Reinhard Latzko in pianist Phlilpp Scheucher sta se na koncertu posvetila štirim komornim delom nemškega skladatelja in pianista Ludwiga van Beethovna, najmlajšega izmed treh vélikih klasicistov. V oddaji bosta izvedla Sonato za violončelo in klavir št. 2 v g-molu, op. 5, št. 2, Sonato za violončelo in klavir št. 4 v C-duru, op. 102, št. 1, sedem Variacij za violončelo in klavir v Es-duru Ludwiga van Beethovna na Mozartovo temo iz opere Čarobne piščali: Bei Männern, welche Liebe fühlen …/Moški, ki čutijo klic ljubezni … brez opusa, št. 46. V drugem delu Komornega studia bomo slišali Pihalni kvintet Karajanove akademije Berlinske filharmonije, ki je gostoval na 35. festivalu Imaga Sloveniae 14. avgusta 2023 v ljubljanskem Mestnem muzeju. V drugem delu oddaje bomo predstavili pester in raznovrsten spored del skladateljev od 19. do 21. stoletja, ki so jih izvedli odlični pihalci Pihalnega kvinteta Karajanove akademije Berlinske filharmonije. V sedemdesetih letih 20. stoletja jo je ustanovil Herbert von Karajan in je pomembna za pripravo in usposabljanje vrhunskih glasbenic in glasbenikov. V tem pihalnem kvintetu igrajo zelo nadarjeni glasbeniki iz Nemčije, po izvoru iz Srbije, Španije, Italije, Anglije in Slovenije: flavtistka Anja Malkov, oboistka Sofía Zamora Meseguer, klarinetist Lorenzo Dainelli, hornist Joseph Longstaff in fagotist Luka Mitev. Zaigrali bodo: Pihalni kvintet v treh stavkih francoskega skladatelja Paula Taffanela, Summer Music/Poletno glasbo op. 31, Samuela Barberja in Couperinov nagrobnik Mauricea Ravela.

V čakalnici pred uradom za iznajdbe se srečata mlada Agnes in skrivnostni gospod iz Bellaca, ki sramežljivo junakinjo v eruptivnem in iskrivem pogovoru poučuje, kako naj manipulira z moškimi. Izkaže se, da ljudem (v tem primeru pa še posebno moškim) pohvale o notranji in zunanji lepoti denejo bolj, kot bi želeli priznati.

Režiserka: Rosanda Sajko
Prevajalka: Radojka Vrančič
Dramaturg: Borut Trekman
Tonska mojstrica: Metka Rojc

Gospod iz Bellaca – Jurij Souček
Agnes – Iva Zupančič
Vratar – France Presetnik
Glavni tajnik – Janez Rohaček
Predsednik – Tone Slodnjak
Therese – Slavka Glavin
Gospodična Chevredent – Mina Jeraj
Sodelovali so še Tone Homar, Dušan Škedl, Andrej Nahtigal in Laci Cigoj.

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Ljubljana marca 1971.

Hilde Domin se je rodila leta 1909 v Kölnu judovskim staršem, ki so se pisali Löwenstein. Že zelo zgodaj je zaslutila, kako nevaren je porajajoči se nacizem, in z dovoljenjem staršev skupaj z bodočim soprogom Erwinom Walterjem Palmom leta 1932 odšla na študij v Italijo. Čez sedem let, ko tudi tam ni bilo več milosti za Jude, sta pobegnila v Anglijo, potem pa leta 1940 emigrirala v Dominikansko republiko. Tam sta ostala 12 let. Na začetku petdesetih sta večkrat obiskala Nemčijo; to je bilo tudi obdobje, ko je Hilde Domin v hudi osebni stiski začela pisati pesmi. Dokončno sta se z možem, ki jo je vse življenje tiraniziral in zaradi svoje ambicioznosti ni prenesel, da je tudi ona začela ustvarjati, vrnila leta 1961. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Le vrtnica v oporo je izdala pri petdesetih in takrat na pobudo urednika tudi spremenila priimek – postala je Hilde Domin. Njene pesmi so "jasne in precizne, preproste in popolne", je ob prvencu zapisal eden najpomembnejših nemških literarnih teoretikov Walter Jens. Za Literarni nokturno je Lučka Jenčič prevedla dve pesmi, ki ju je avtorica napisala sredi petdesetih let prejšnjega stoletja.

Interpretirala ju bo Violeta Tomič.
Glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Nejc Zupančič,
režija Ana Krauthaker,
redakcija Tesa Drev Juh.
Produkcija leta 2015.


Interpretira Violeta Tomič,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Nejc Zupančič,
režija Ana Krauthaker,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija leta 2015.

“Mislim, da se ne morem označiti za avantgardista. Sam raje žanjem in izkoriščam iskanje drugih skladateljev kot pa sejem. Nikakor nisem edini, ki dela tako; prav lahko pa da sem edini, ki to prizna. Sejati in žeti ob istem času je domena samo dveh ali treh genijev v vsakem stoletju.”
S temi besedami je opisal svoj umetniški credo kanadski skladatelj Jacques Hétu, ki se je rodil 8. avgusta leta 1938, umrl pa 9. februarja leta 2009. Sodobne kompozicijske tokove je spoznaval v Parizu pri Henriju Dutilleuxu, pozneje pa je bil član znamenitega razreda glasbene analize, ki ga je na pariškem konservatoriju vodil Olivier Messiaen. V obdobju najbolj radikalne glasbene avantgarde je Hétu ubral bolj tradicionalno umetniško pot in ustvaril bogat opus komorne in orkestrske glasbe.