Kazimira Lužnik je verjetno ena najslavnejših Slovenjgradčank. 31. avgusta je namreč dopolnila 90 let. Ob jubileju želi preteči 21-kilometrski ljubljanski polmaraton. Že se intenzivno pripravlja na to, pa tudi sicer navdušuje s svojo življenjsko energijo in pozitivnim pristopom. Metka Pirc jo je obiskala na njenih pripravah.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Oče je bil delaven človek, ki je s svojim delom podpiral ženo in tri otroke. Poleg delovnika se je skoraj vsak dan udeleževal še večernih tečajev. Upal je namreč, da si bo nekega dne našel bolje plačano službo. Razen ob nedeljah Oče ni obedoval skupaj z družino. Zavzeto je študiral, da bi nekega dne družini s prisluženim denarjem omogočil boljše življenje.
Ko se je kdo iz družine pritožil, da ne preživi dovolj časa z njimi, je oče razložil, da vse to dela zanje. Čeprav si je sam še kako želel več časa preživeti z družino. Končno je napočil dan pomembnega izpita, ki ga je Oče opravil z odliko. Kmalu za tem mu je šef ponudil napredovanje, ki je vključevalo dobro plačo.
Očetu so se izpolnile sanje, zdaj je lahko družini namenil nekaj malega razkošja, ki ga prej niso poznali: nove obleke, večerje v restavraciji, počitnice na tujem.
Vendar družina tudi po napredovanju Očeta ni videla nič več kot prej. Še naprej je trdo delal, da bi lahko napredoval še na višje delovno mesto. Da bi si zagotovil pogoje, se je vpisal na študij na univerzo.
In ko je prišla beseda v družini na njegovo odstotnost, je Oče spet poudaril, da to dela zanje.
Očetov trud se je izplačal in spet je napredoval. Navdušen se je odločil, da bo najel kuhinjsko pomočnico, da bi ženo razbremenil gospodinjskih opravil. Tudi njihovo trisobno stanovanje se mu ni več zdelo primerno. Zato se je še bolj vrgel v delo, se še bolj dokazoval, da bi lahko še izboljšal svoj službeni položaj in družini privoščil še več. Družinski člani so ga videli še manj, dejansko je moral po novem spremljati pomembno stranko tudi ob nedeljah. In spet je družini pojasnjeval, da vse to dela zanje, da bi jim bilo bolje. Pa čeprav si je sam še kako želel biti z njimi.
Ves Očetov trud se je končno bogato poplačal in lahko je kupil čudovito hišo s pogledom na morje. Prvo nedeljo, ki so jo skupaj preživeli v novi hiši, je Oče naznanil družini, da se ne bo več prizadeval za nova napredovanja. Od zdaj bo več časa namenil družini.
Naslednje jutro se Oče ni več zbudil.
Kolikokrat smo slišali ali sami izgovorili stavek: »To delam zate.« Oče je to vsakič znova povedal svojim družinskim članom, dokler ni bilo prepozno. Za nas to jutro še ni prepozno, da živimo ljubezen tukaj in zdaj.

Letos mineva 200 let od rojstva Petra Kozlerja, avtorja prvega zemljevida slovenskih dežel v slovenskem jeziku in soustanovitelja Pivovarne Kozler, predhodnice Pivovarne Union – zdaj Laško Union – ki letos obeležuje 160 let obstoja. Več kot odločni iztočnici za današnji Torkov kviz!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Finka Johanna Robinson v Sloveniji živi petnajst let. Je raziskovalka, povezana s številnimi projekti z okoljsko problematiko. Odgovornost do okolja, trajnostni razvoj, spoštovanje in ohranjanje narave ter domača samooskrba povezujejo njene življenjske usmeritve. Je navdušena kolesarka, ki jo moti nespoštovanje pravil, predvsem v prometu. V družini so trijezični: hčerki govorita slovensko in  finsko, Johanna in njen mož pa se pogovarjata v angleščini. 

V jutranji program na Radio Prvi se z novo sezono vrača oddaja Ob osmih. Od torka do petka prinaša pogovore o aktualnih temah, pojasnjuje dogajanje doma in po svetu. Danes o aktualni politični sagi. Izbiranju slovenskega kandidata oziroma kandidatke za evropskega komisarja. Včeraj smo dobili novo kandidatko, to je postala Marta Kos. Zdi se, da je slovenska vlada pri izbiranju kandidata podlegla zahtevam nove stare predsednice Evropske komisije Ursule von del Leyen in vendarle pristala na žensko kandidatko. Zato je moral od kandidature odstopiti Tomaž Vesel. Ali gre za popolno blamažo predsednika vlade Roberta Goloba, ali politični pragmatizem? Kaj je ali bo Slovenija s tem pridobila? Tudi o tem v današnji oddaji Ob osmih.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Slikovito obmorsko mesto Izola ima celo vrsto zanimivosti med katere sodijo tudi mogoče malo manj znani žvepleni termalni izviri. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem. Podmorske izvire imenujejo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Ta jih je odkril poleti leta 2002, nato je to območje raziskoval skupaj z društvom Potapljači Luke Koper in že takrat so na morskem dnu odkrili 9 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano. Žveplene izolske izvire bomo predstavili v današnji Radiosferi, pripravil jo je Milan Trobič.

V prvi oddaji nove sezone Svetovalnega servisa se bomo usedli v šolske klopi in spremljali, kaj počnejo otroci, mladostniki. Ravno pri njih največkrat opazimo tiste prve znake tako imenovanih specifičnih učnih težav. Te so nevrološko pogojene ter so povezane z branjem, pisanjem, računanjem in neverbalnimi specifičnimi težavami. Disleksija, diskalkulija, dispraksija … Kako jih prepoznamo in rešujemo? Sogovornik: dr. Marko Kalan, profesor defektologije iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Svetovna zdravstvena organizacija je marca sporočila, da je na svetu debelih že več kot milijarda ljudi – debel je torej že vsak osmi človek; samo v Sloveniji približno 400.000. "Osupljivo število ljudi živi z debelostjo," je dejal glavni avtor analize, ki jo je objavila znanstvena revija Lancet. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji so ob tem poudarili, da smo mejnik presegli prej, kot so pričakovali – to je leta 2030.
Kdo je kriv? Kje tiči razlog? Ali je vzrok v tako imenovanem debelilnem okolju, ki nas sili v nezdrave izbire? Kakšno vlogo imajo pri epidemiji debelosti geni, hormoni, sladke pijače, procesirana hrana, gibalna neaktivnost, sedeč življenjski slog? Ali trend sploh še lahko zaustavimo, ali gre za začaran krog, za spiralo brez konca?
O teh vprašanjih v Intelekti razpravljajo pediatrinja dr. Irena Štucin Gantar in pediatrinja Tina Kaparić Kersnik iz Bolnišnice za otroke s Šentvida pri Stični, mlada raziskovalka Kaja Kranjc, magistrica inženirka prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani, profesor športne vzgoje dr. Gregor Starc s fakultete za šport in pediater dr. Primož Kotnik z ljubljanske Pediatrične klinike.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Število kibernetskih napadov se skokovito povečuje. So tudi vse bolj izbrušeni in lahko onesposobijo ključno infrastrukturo, ohromijo celotne panoge ter povzročijo ogromno škodo. Ta globalni trend tudi Slovenije ni obšel in večja kibernetska odpornost postaja nujna za normalno delovanje številnih sistemov v državi. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljen zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu vpletenih naložil nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za boljšo skupno kibernetsko varnost v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam bomo namenili pozornost v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

dr. Uroš Svete, direktor Urada Republike Slovenije za informacijo varnost;
Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT;
Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije;
Grega Prešeren, etični heker in soustanovitelj podjetja Carbonsec.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Tudi zajčki so postali prvošolci.
Pripoveduje: Lara Jankovič.
Napisala: Darinka Kobal.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nadaljuje cikel, ki je posvečen letošnjemu jubilejnemu letu Glasbenonarodopisnega inštituta ZR C SAZU. To je najstarejši inštitut Znanstveno raziskovalnega centra in letos praznuje častitljivo 90. obletnico obstoja in delovanja. Nastal je leta 1934 na pobudo Glasbene matice Ljubljana. Med znanstvenimi sodelavci so prepoznavna imena, močno vtisnjena v zgodovinski spomin. Ob Francetu Maroltu so med njimi še: dr. Zmaga Kumer, dr. Valens Vodušek, Uroš Krek, Mirko Ramovš. Prav ti sodelavci so ustvarili oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki poslušalke in poslušalce nagovarja vsak torek že od leta 1966.
Osrednja osebnost nocojšnje oddaje bo France Marolt. Njegovo pomembno vsestransko delo razkriva druga od dveh portretnih oddaj avtorice Nike Rožanc Ivančič. Prvo oddajo ste slišali prejšnji torek. Takole pa vas nocoj nagovarja avtorica Nika Ivančič Rožanc:
Če smo se v prvi oddaji poglobili v življenje Franceta Marolta pred vojno, se bomo tokrat vrnili v čas po prvi svetovni vojni, kjer se je kot mladenič v 28. letu znašel France. Bil je že prestar za študij, zato si je kruh služil predvsem s priložnostnimi deli, povezanimi z glasbo. Že od leta 1919 je vodil Primorski kvartet, pozneje imenovan Slovenski oktet, prevzel je pomožno zborovodstvo pri pevskem zboru Glasbene matice in pisal glasbene kritike za leposlovni mesečnik Ljubljanski zvon. Na novoustanovljenem ljubljanskem konservatoriju je poučeval petje in klavir ter za svoje gojence leta 1925 napisal celo učbenik "Pevska vadnica – osnovna načela in metodična navodila o tehniki petja''. France Marolt se je znašel ob pravem času na pravem mestu in začel ob sebi zbirati mlade pevce. Tako je 12. oktobra 1926 nastal pevski zbor univerze v Ljubljani, današnji Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Kot zanimivost naj povemo, da je v prvih letih pod vodstvom Marolta v zboru pel tudi poznejši doktor etnologije Niko Kuret. Pri komaj 58 letih je Franceta Marolta zadela možganska kap. Bilo je to junija 1949, neposredno po enem od njegovih predavanj na akademiji. Pristal je v bolniški postelji, kjer je ostal vse do smrti, 7. aprila leta 1951. Sogovorniki v oddaji so: zdaj pokojni Mirko Ramovš, etnokoreolog, nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in več kot 40 let umetniški vodja AFS Franceta Marolta, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 43 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se gospoda Marolta osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član Akademske folklorne skupine France Marolt ter več let tudi njen umetniški vodja. Z nami so tudi Ivan Koruza in Tamara Klemenčič, pevec in pevka Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani ter Mojca Kren, Tjaša Lahne in Tadej Zadravec, plesalci Akademske folklorne skupine France Marolt.
Oddaji o Francetu Maroltu sta nastali pred tremi leti, zato je bil sogovorec tudi zdaj pokojni Mirko Ramovš, podatki v sklepu oddaje o starosti institucij, povezanih z osebnostjo Franceta Marolta pa so zdaj tri leta starejši. Zahvaljujemo se za razumevanje.

Vedenje o Francetu Maroltu bo letos lepo dopolnila razstava dr. Urše Šivic, ki bo od 10. oktobra dalje na ogled v razstavnih prostorih Slovenskega etnografskega muzeja.

V predzadnji zgodbi serije, s katero smo popestrili vaše torkove večere v drugi polovici poletja in se bo iztekla čez teden dni, nihče ne bo umrl zaradi selfieja. Toda prav taka fotografija bo odprla pot razčlembi zločina, s katerim se boste soočili. Lejla je bila nasmejano in družabno dekle, a jo nekega jutra najdejo mrtvo.

Režiser: Alen Jelen
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Inšpektor Gaber – Borut Veselko
Inšpektorica Brina – Sabina Kogovšek
Patologinja Marjeta – Silva Čušin
Forenzik Tim – Aljaž Jovanović
Jakob Vrhovnik – Kristijan Guček
Lojze Jadrič – Jernej Čampelj
Vera Potočnik – Milena Zupančič

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2015

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe:
Silvo Stingl/Dušan Velkaverh/Jože Privšek: Dober dan, življenje - solist pevec Oto Pestner
Steve Klink/Dušan Velkaverh/Steve Klink: Čas - solistka pevka Mia Žnidarič
Jože Privšek: Plesna suita - solista saksofonist Ati Soss, pianist Silvo Stingl
Milko Lazar: Second Hand Music - solista trobentač Dominik Krajnčan, saksofonist Milko Lazar
Elvis Stanić/Aleš Avbelj: Domus De Janas - solista harmonikar Elvis Stanić, pianist Gregor Ftičar

Tomas Tranströmer, pesniški mag sanjskih vizij in stvarnega sveta, ki s svojimi zgoščenimi, jasnimi podobami (kot so pred dvanajstimi leti zapisali v utemeljitvi Nobelove nagrade) ponuja svež dostop do resničnosti, ima tudi pri slovenskih ljubiteljih poezije precej občudovalcev. Ni čudno, saj se za na videz preprosto, sugestivno liriko skrivajo tehtna spoznanja.

Interpret je Janko Petrovec,
prevajalka Maja Caserman,
glasbeni opremljevalec Marko Šetinc,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija leta 2011.