V prvi uri nočnega programa prisluhnite oddaji Obrazi sosednje ulice. Njen gost bo dolgoletni vodja mariborskega akvarija-terarija Branko Kolar. Pogovarjali se bomo o njegovem 40-letnem delu v tej priznani ustanovi, o neutrudnih prizadevanjih za nove prostore, pa tudi o medijsko odmevnem ugrizu kače strupenjače.
Sledila bo oddaja Glasbeni radiogram z Gašperjem Rifljem..– med drugim boste izvedeli, kako je vplivala na njegovo kariero zmaga na Hitmanii, pa o njegovih uspehih na Slovenski popevki, nastopu v šovu Misija Evrovizija in o plesnem superfinalu v šovu Zvezde plešejo.
Plesali bomo tudi po drugi uri, ko bomo predvajali prvi del koncerta britanske skupine Blur.

V oddaji Glasbeni radiogram bo gost Gašper Rifelj – med drugim boste izvedeli, kako je vplivala na njegovo kariero zmaga na Hitmanii, pa o njegovih uspehih na Slovenski popevki, nastopu v šovu Misija Evrovizija in o plesnem superfinalu v šovu Zvezde plešejo.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kdo še ni slišal svetopisemskega reka: »Po njih delih jih boste spoznali«? Vendar je v Matejevem evangeliju ta misel veliko daljša in zapisana v čudoviti podobi o drevesu in njegovih plodovih. Takole se glasi: »Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata? Tako vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe. Dobro drevo ne more roditi slabih sadov in slabo ne dobrih. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Po njihovih sadovih jih boste spoznali.« (Mt 7, 15-20)
Podobno so govorili stari Latinci: »Fructu /ali fructibus/, non foliis arborem aestima.« To bi pomenilo: »Drevo presojaj po sadu (ali sadovih), ne po listih.«
Človeka je torej treba ocenjevati po tem, kar stori, po tem, kakšni so učinki in posledice njegovih dejanj, kaj iz njegovih del nastane, ne po tem, kako prijetno zvenijo njegove besede.
Svetopisemska primera o drevesu pripoveduje tudi o tem, kako v naravi vladajo zakoni očiščevanja – slabo drevo človek poseka in uniči. V človeški družbi pa je popolnoma drugače. Najpogosteje se zgodi, da zaradi bujne listnate krošnje, torej zaradi blagozvočnih besed, pustimo, da se puhlo, nerodovitno drevo razrase. Tako slaba drevesa v človeški družbi jemljejo luč sonca tistemu drevju, ki bi rado rodilo in bi zmoglo roditi obilne in bogate sadove, ki bi lahko res hranilo druge.
Naša naloga je torej, da torej začnemo presojati dejanja ljudi, ne njihove ozaljšane govorice, in da si tudi sami prizadevamo za dobra, koristna dejanja, ki bodo hranila našo družbeno skupnost. Tudi nas bodo namreč drugi presojali po naših sadovih.

V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili okroglima obletnicama, ki ju praznujejo v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga pri Igu – ta deluje že polna štiri desetletja – in Vaški sušilnici sadja, ki na Gradežu pri Turjaku zaznamuje 20-letnico delovanja. Pripravlja Marko Škrlj.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Vsem se je že zgodilo, da smo kdaj v življenju padli. Pravzaprav se življenje začne z mnogo padci. A mnogo usodnejši so tisti, ki si nam primerijo v jeseni življenja. Kaj vpliva na to, da večkrat pademo? In kako lahko s pomočjo treninga in poglobljenega razumevanja teh mehanizmov pripomoremo k boljšemu ravnotežju in kvalitetnejši starosti? O tem se v aktualni epizodi Mojca Delač pogovarja z dr. Michaelom Schwenckom z Univerze Konstanz v Nemčiji.

Razmere v Bosni in Hercegovini, ki so jo prejšnji teden prizadele poplave, so še vedno izjemno težke. Številne ekipe civilne zaščite, gorske reševalna službe, oboroženih sil Bosne in Hercegovine ter prostovoljci si prizadevajo očistiti teren in pomagati prebivalcem. Še naprej iščejo pogrešane osebe, čeprav je upanja, da najdejo preživele, vsako uro manj. Na terenu pomagajo reševalci iz številnih evropskih držav, tudi slovenska. V oddaji Ob osmih bomo danes poklicali Aleša Cedilnika, vodjo slovenske ekipe reševalcev enote Musar. Z njim se bo pogovarjal Matej Hrastar.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

NAPOVED ZA VODITELJICO: Na pobudo Združenih narodov je 11. oktober mednarodni dan deklic, katerega namen je ozaveščati o pravicah deklic in prepoznavati izzive, s katerimi se soočajo. Združeni narodi sicer ugotavljajo napredek, a še vedno je veliko deklic in žensk po vsem svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Mnogim deklicam so kršene osnovne človekove pravice. So žrtve vojn in raznovrstnega nasilja. Kar ena izmed petih deklic ne konča osnovne šole, v nekaterih državah so številne deklice prisiljene v otroške poroke ali so tarče spolnega nasilja. O položaju deklic v svetu in pri nas se bomo pogovarjali z Metko Naglič iz Amnesty International Slovenije.

Ločitev je prav gotovo izjemno stresna situacija v življenju partnerjev in celotne družine. Nemalokrat pa se zgodi, da je eden od partnerjev po ločitvi še vedno navezan na nekdanjega partnerja, partnerico, išče stik, prosi za pomoč in podobno. Kako se vendarle po ločitvi osamosvojiti, pustiti, da gre življenje naprej? Koliko navezanosti je še običajno? V četrtkovem svetovalnem servisu bo o tej temi svetovala Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka, ki raziskuje proces ločitve. Pokličite ali nam pišite!

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Letošnji 9. avgust je bil za gospoda Franca Primožiča res nekaj posebnega. Ulica, kjer živi v Kamniku, se je spremenila v prazničen prostor, zbrali so se vsi, ki ga poznajo in imajo radi. Prišli so mu namreč voščit – za 100 let! Presenetil jih je tudi on in se kot pravi telovadec zavihtel na ograji pred hišo. Že vse življenje je namreč velik ljubitelj in zagovornik športa in zdravega načina življenja. Morda zato niti ni tako zelo presenetljivo, da zime še vedno preživlja na smučeh na svojem priljubljenem Krvavcu, poleti nabira kilometre s kolesom, prav vsako jutro pa telovadi. Franca Primožiča je obiskala Lucija Fatur.

Lakota je fiziološka potreba. Je občutek, ki ga čuti telo, ko mora zaužiti hrano. Želja po določeni hrani, tudi brez občutka lakote, je apetit ali tek. Čustvena lakota – tudi čustveno prenajedanje – pa je hitra, nenadna in močna sila. Napade nas, ko smo čustveno najbolj ranljivi in šibki Pomeni, da jemo zato, da bi zadovoljili svoje čustvene potrebe in ne zato, da bi napolnili želodec in bili siti. Čustvena lakota je lahko simptom stresa, tesnobe in depresije. Podrobneje v Ultrazvoku s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Z. Istenič.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki iz oddaje:
-Svetovalna središča za izobraževanje odraslih bodo po novem v 13-ih regijah omogočala izobraževanje tudi gluhim in naglušnim
- Ajdovska občina prodaja premoženje; kaj si obetajo od prodaje deleža v Primorski hranilnici Vipava?
-Kakšna bo prihodnost mariborskega podjetja primat po priključitvi mednarodni skupini

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Povpraševanje po nepremičninah na trgu močno presega ponudbo, cene rastejo, cenovno dostopnih stanovanj je premalo. Največje pomanjkanje stanovanj je v mestih, najbolj kritično je v Ljubljani in na Obali. Krivca za tako stanje gre iskati v odsotnosti ustrezne stanovanjske politike v zadnjih 30 letih. Vlada namerava z novelo stanovanjskega zakona med drugim urediti sistemsko financiranje stanovanjskih skladov, to pa naj bi pospešilo zidavo javnih neprofitnih stanovanj. Kaj novela zakona še prinaša in kje so največje ovire pri njeni implementaciji, o tem v tokratnem Studiu ob 17h.


Gostje:

Slavka Janžekovič, JSS MOL;
Maša Hawlina, Inštitut za študije stanovanj in prostora;
dr. Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Ste kdaj videli oblake, ki tlačijo dež v žepe? Ali dežne kaplje, ki se bašejo s kolački?
Pripoveduje: Maja Sever.
Napisala: Marija Demšar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Prejšnji teden, četrtega oktobra, je minilo 13 let, odkar se je poslovil štajerski glasbenik, harmonikar, komponist in vodja ansambla Tone Kmetec. Tokratno oddajo zato v celoti namenjamo posnetkom njegovega ansambla, Ansambla Toneta Kmetca. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Priljubljeni francoski nobelovec Anatole France, pisatelj z jedkim peresom, ki je bil že za življenja priljubljen pri bralcih in kritikih, se je v razgibanem romanu 'Kuhinja pri Kraljici Gosji nožici' ozrl v preteklost in v abbéju Coignardu in njegovem učencu Jakcu Vrtiražnju ustvaril živa, tridimenzionalna literarna junaka.

Prevod Oton Župančič,
radijska priredba Vlado Senica,
igralci Boris Ostan, Franček Drofenik, Polde Bibič, Ivanka Mežan, Danilo Benedičič, Majda Grbac, Niko Goršič, Janez Albreht in Marjana Klajnšek,
glasbena oprema Marko Stopar,
ton in montaža Staš Janež in Zmago Frece.
Režija: Aleš Jan.

Posneto aprila 1984.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Letošnji prejemnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka je Boris Cavazza. Javnosti je zagotovo najbolj znan kot igralec, režiser in scenarist. V Pesmi v žepu pa tokrat osvetlimo njegovo šansonjersko plat.
Igralec Boris Cavazza in jazzovski kitarist Igor Leonardi sta prvo skupno glasbeno poglavje šansonov s Cavazzevimi besedili in Leonardijevo glasbo napisala leta 2005 z albumom »11 korakov«. Sledili so koncerti, tudi na Festivalu slovenskega šansona (2011), prvotni kvartet se je razširil v kvintet, obenem pa so nastajale tudi nove pesmi. V letu 2020 je Boris Cavazza Kvintet posnel ploščo »Sprehod«, o kateri nam je letošnji Ježkov nagrajenec spregovoril v Pesmi v žepu.

Finski pisatelj, dramatik in pesnik Aleksis Stenval je živel v letih od 1834 do 1872. Pisal je pod psevdonimom Kivi – to pomeni kamen – in je v le sedmih letih ustvarjanja (umrl je star komaj 38 let) postal eden najpomembnejših literarnih temeljev finskega narodnega prebujenja. V slovenščino imamo preveden le njegov roman Sedem bratov – gre za pripoved o vročekrvnih bratih, ki so za deset let pregnani v močvirske gozdove na severu, prepuščeni sami sebi in neusmiljeni divjini. Homerske opise njihovih bojev z naravo in njihovim lastnim značajem dopolnjujejo vključene ljudske pripovedi in opisi prvinske narave. V oddaji Literarni nokturno boste slišali odlomek iz sklepnega dela romana.


Prevod Jože Dolenc,
interpretacija Milan Šrefe,
glasbena oprema Sara Železnik,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker.
Produkcija 2012.
Urednika oddaje Vlado Motnikar in Staša Grahek (ponovitev).