Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Rose Ausländer je priljubljena judovska avtorica, sodobnica Paula Celana in drugih iz skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. Njeno življenje in delo je močno zaznamoval odhod v Združene države; pozneje je živela še na Dunaju in v Nemčiji. Pisala je v angleščini in nemščini. Pesem Ljubezen VI v prevodu Ane Jasmine Oseban interpretira Martina Maurič Lazar.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Zbori pogosto sodijo med najboljše točke marsikatere opere, mnogi živijo tudi zunaj opernega konteksta. Pozornost bo namenjena drobcu operno-zborovskega bogastva, tudi tistemu, ki se ni prebil na top listo popularnosti.

Posebna vrlina glasbe Franza Scmidta je njegov slog, ki je izklesan do zadnje podrobnosti, lahko prepoznaven in nikakor ga ni mogoče uvrščati med eklekticizme ali konservativizme. To je glasba, ki je čvrsto zasidrana v času svojega nastanka, ki ga na presenetljivo umirjeni ravni oriše kot popolno nasprotje njej sodobni glasbi divjih dvajsetih.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Poklicna pot je Nanuta vodila kot gostujočega dirigenta med številne orkestre, zlasti po Evropi; po svetu je dirigiral nič manj kot 116 orkestrom. Bil je stalni gostujoči dirigent nacionalne filharmonije v Varšavi, Dunajskega komornega orkestra, Nemškega komornega orkestra iz Frankfurta, gostujoči dirigent v večini vzhodnoevropskih držav, posebej zaželen gost je bil pri Slovaški filharmoniji ...

Pri Založbi Pivec je letos izšel prevod romana Moje leto počitka in sprostitve ameriške pisateljice Ottesse Moshfegh, ki je v ZDA ob izidu leta 2016 naletel na odlične odzive in se je večkrat uvrstil tudi na lestvice najboljših romanov tistega leta. Črno-humorno zgodbo o mladem dekletu iz New Yorka, ki skuša življenjskim težavam ubežati s pomočjo dolgotrajne hibernacije, pri čemer ji pomaga trčena psihiatrinja dr. Tuttle s svojim gorečim predpisovanjem vseh mogočih psihofarmakov, je v slovenščino prevedla Miriam Drev. Prav zdaj prevaja že drugi avtoričin roman. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je razgovorila o specifičnem okolju, upodobljenem v Moje leto počitka in sprostitve - privilegiranem, s potrošnjo in videzom obsedenim Manhattnom na prelomu tisočletja, njegovih kulturnih označevalcih in ženskem ponotranjenju idealov poznega kapitalizma. Z Miriam Drev se je pogovarjala Tina Poglajen.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Kar smo začeli v septembrskih oddajah, nadaljujemo v oktobru. Odkrivamo čare pionirskih posnetkov; učencev in dedičev legendarnih pianistov romantičnega obdobja. Ta čas pa ni izumil le koncertnega pianizma, zapustil je tudi veliko del, ki so se po desetletjih popularnosti znašla v pozabi. Upravičeno ali ne, v naših oddajah bo zanje vedno dovolj prostora. Tokrat v ospredje najprej postavljamo poustvarjalnost avstralske pianistke Une Bourne, v drugem delu oddaje pa še Koncert za klavir in orkester v B-duru op. 18 Hemanna Goetza.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Sebastijan Buda je nižjo glasbeno šolo končal v Sežani v razredu Simona Perčiča, na ljubljanskem Konservatoriju je študiral pri Jožetu Rošerju, na akademiji pa pri Boštjanu Lipovšku. Potem se je odpravil v tujino - v Nemčijo. Poleg tega je zmagovalec več tekmovanj, prejemnik študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo, bil je slovenski predstavnik na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki, nastopal je že kot solist z več orkestri pa tudi s komornimi zasedbami. V Ljubljani se je mudil poleti, ko je iz Nemčije prišel na počitnice in se ustavil tudi v našem studiu.
Kje v Nemčiji živi, s katerim orkestrom igra in kakšen program bomo slišali ob skladbah, ki jih je posnel ob koncu študija v Münchnu.

Reinhold Glière: Concerto za rog v B-duru, op. 91 - 2. Andante
Eugene Bozza: En Foret, op. 40 za rog in klavir
Sebastijan Buda - rog, Elena Ten - klavir

V zbirki Studia humanitatis je v prevodu Katje Jenčič izšla monografija Uničenje evropskih Judov s podnaslovom Izbrana poglavja. Njen avtor Raul Hilberg je verjetno temeljno delo o zgodovini holokavsta objavil leta 1961, pozneje pa ga je smiselno zgostil in tako približal sodobnima bralki in bralcu. Hilberg v zgoščeni monografiji predstavi vsa poglavja holokavsta, od njegove predzgodovine do sistematičnega kratenja državljanskih pravic Judov v Tretjem rajhu, nato operacije mobilnih ubijalskih enot, deportacije Judov v koncentracijska taborišča … Ne ustraši se niti zelo zahtevnih tem: med drugim analizira in sistematizira načine, katere preživetvene taktike so uporabljali Judje, zaprti v geto. Več o tematiki pove avtor spremne besede dr. Oto Luthar v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Oddajo Banchetto musicale smo tokrat zasnovali na kraljevsko témo. Izbrali smo skladbe sedemnajstega in osemnajstega stoletja, ki že s svojimi naslovi kažejo, da so jih njihovi avtorji posvetili kralju ali kraljici.

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024, studio 01
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija

Res je, da je večina ljudskih pesmi kitičnih, vendar pa ne vse. Poseben primer izročila so naraščajoče pesmi in poslušamo nekaj takih primerov v različnih izvedbah in različicah. Med najbolj znanimi tovrstnimi ljudskimi pesmimi je zagotovo tista o mački in miši ter pšenici, pa tudi ona druga o gospodu in hruški.

V skupini Ensemble.si nastopajo izvrstni solisti in komorni glasbeniki, ki so se ustalili v različnih evropskih glasbenih središčih, predstavili bomo posnetke njihovih koncertov s Festivala Ljubljana in festivala Imago Sloveniae.

Slovenski hornist Andrej Žust, ki je od leta 2011 redni član simfoničnega orkestra Berlinske filharmonije, je zbral izjemne soliste in komorne glasbenike, ki poustvarjajo glasbo z žarom in pravim dinamičnim zanosom. V Komornem studiu vas vabimo k poslušanju komentiranih posnetkov z dveh koncertov skupine Ensemble.si. V njej igrajo mednarodno uspešni slovenski glasbeniki, ki so nastopili v osemčlanski zasedbi julija 2022 na 70. Festivalu Ljubljana. Na koncertu v Križevniški cerkvi se je predstavila z deli Louisa-Emmanuela Jadina, Antonina Dvořaka, Huga Wolfa in Heinricha Hofmanna. Glasbeniki se glede na raznolik repertoar predstavljajo v različnih zasedbah. Tako je Ensemble.si nastopil avgusta 2022 na festivalu Imago Sloveniae v sedemčlanski zasedbi. Na koncertu v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani so izvrstni pihalci in godalci izvedli dela Wolfganga Amadeusa Mozarta, Ludwiga van Beethovna in Richarda Straussa.

Radijska igra zastavlja in tematizira večna vprašanja umetnosti, duše, navdiha, občutka in razmerja med učencem in učiteljem. Med mojstrom Stradivarijem in njegovim pomočnikom poteka dialog o skrivnosti izjemnega zvena violin. Pisec izpostavlja hkrati tudi odnos med obrtnikom in umetnikom, ki uokvirja osrednjo zgodbo o nastanku zvoka. Mitološka zgodba o ciganu vključuje ljudske elemente, saj se mu pridružita še Vrag in Smrt in tako prerašča v pravo alegorijo.

Režiser: Vinko Möderndorfer
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Jure Culiberg
Avtor izvirne glasbe: Jani Golob

Mojster Stradivari - Zlatko Šugman
Učenec - Jožef Ropoša
Smrt - Jerica Mrzel
Vrag - Polde Bibič
Cigana - Majda Grbac
Cigan - Zvone Hribar

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1997

Glasbena medigra.

Finski pisatelj, dramatik in pesnik Aleksis Stenval je živel v letih od 1834 do 1872. Pisal je pod psevdonimom Kivi – to pomeni kamen – in je v le sedmih letih ustvarjanja (umrl je star komaj 38 let) postal eden najpomembnejših literarnih temeljev finskega narodnega prebujenja. V slovenščino imamo preveden le njegov roman Sedem bratov – gre za pripoved o vročekrvnih bratih, ki so za deset let pregnani v močvirske gozdove na severu, prepuščeni sami sebi in neusmiljeni divjini. Homerske opise njihovih bojev z naravo in njihovim lastnim značajem dopolnjujejo vključene ljudske pripovedi in opisi prvinske narave. V oddaji Literarni nokturno boste slišali odlomek iz sklepnega dela romana.


Prevod Jože Dolenc,
interpretacija Milan Šrefe,
glasbena oprema Sara Železnik,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker.
Produkcija 2012.
Urednika oddaje Vlado Motnikar in Staša Grahek (ponovitev).

S tem delom, opus 47, je Gruenberg s premislekom skušal napisati izviren ameriški koncert. Pri njem ga je naročil Jascha Heifetz, ki je skladatelju svetoval v zvezi z violinsko igro. Pravijo, da ko je bilo delo končano, se je Heifetz pritožil, da je njegov part zelo težek. Skladatelj je odgovoril: “In kaj potem? Mar niste Heifetz?”