V Ljubljani je v teh dneh živahno ob teniških igriščih v parku Tivoli. Lahko bi bilo še bolj živahno, če bi bile na najmočnejšem domačem teniškem turnirju uspešne tudi slovenske igralke, pa v jutranji športni zgodbi ugotavlja Luka Petrič.

Jaka Hartman trdi, da ga je že kot 10-letnega mulca ob navduševanju nad posnetki vragolij gorskih kolesarjev iz Kanade spreletelo, da je prav to to, kar želi početi, Kanada pa kraj, kjer bi to počel. Zdaj živi v Squamishu, rajskem mestecu za gorske kolesarje v provinci Britanska Kolumbija, kjer je treba samo za najemnino sobe mesečno odšteti približno tisoč kanadskih dolarjev. To sicer ni težava, če tako kot on spiš (in živiš) v svojem avtomobilu. V intervjuju pripoveduje o svojem sanjskem avtu - skoraj pol stoletja stari toyoti, ki jo je kupil za 7.000 dolarjev, o tem, kako so ga nekoč napadle miši, in še o nekaterih drugih srečanjih z različnimi divjimi živalmi med prenočevanjem v gozdovih, kjer mobilni signal zelo hitro ponikne: med drugim o tem, kako ga je med sedenjem na neki latrini prav na enega najbolj občutljivih delov moškega telesa pičila črna vdova.

Slovenskim slalomistom na divjih vodah se je v Parizu izmuznila olimpijska kolajna. Željni dokazovanja in potrditve, da je bil to le nesrečen splet okoliščin, se podajajo v sklepni del letošnje sezone. Šahisti začenjajo zanje najpomembnejši dogodek, šahovsko olimpijado.

Norija digitalne dobe je v svoj vrtinec potegnila tudi religijo. Prinaša svojstven spoj tradicije s tehnologijo, s čimer dosega širše občinstvo. Spletne platforme, družbena omrežja in virtualne skupnosti omogočajo vernikom povezovanje in izražanje vere brez geografskih omejitev. Od prenosov maš v živo do verskih aplikacij – duhovnost dobiva nove oblike izražanja. Kljub temu se porajajo vprašanja o pristnosti spletnih verskih izkušenj in vlogi osebne verske izkušnje.

Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu? Sprehodimo se tudi med invazivnimi rastlinami in se pogovorimo o tem, kako ravnati z njimi.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

V svetu, kjer vse bolj postaja norma delo od devetih do petih popoldne, je lepo najti čas za razvijanje talentov ali brisanje prahu s police, kjer imate shranjene pripomočke za slikanje, izdelovanje iz gline, pletenje in podobno. O čem govorimo? Vse več mladih svoj prosti čas namenja razvoju različnih rokodelskih spretnosti in obujanju starih hobijev. Takšno zgodbo predstavimo ob 14.00, ko z umetnico Zalo Brglez potujemo v svet izdelovanja preprog, ki se izkažejo za več kot le pripomoček za bolj udobno hojo po tleh.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija traja približno 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na preteklo dogajanje. Vsebinsko je zelo raznovrstna, saj zajema politiko, gospodarstvo, afere, zdravstvo, šolstvo in kulturo, ob koncu pa še petminutni športni prispevek.

Če tudi tebe kdaj prime, da bi spakiral_a kufre in se odselil_a v gozd, kjer ni prahu za pljuča, jumbo plakatov in ljudi, ki bi ti težili, potem nas v naslednjih minutah ne zapuščaj. Sicer je odmik od vsega res mamljiv, a se po kratkem premisleku hitro zavemo, da to pomeni vsakdan brez prijateljev, koncertov, dogajanja, dobre službe, spoznavanja zanimivih likov, hitrega dostopa in mestnega vrveža. Kolektiv Robida poskuša to dvojnost preplesti. Omenjena skupina raziskuje, kako graditi sodobno obliko skupnosti v oddaljenih in marginaliziranih krajih, ustvarja revijo in radio, gosti umetnike z vsega sveta in se spoprijema z izzivi, ki s solo bivanjem v podnajemu na 30 ㎡ na površje ne privrejo.

Začela se je rokometna liga prvakov, z močnim slovenskim pridihom igralcev v tujih klubih, a po dolgem času brez slovenskega kluba med elito. Zanimivosti prepletemo z novicami o pripravah smučarskih skakalcev na novo sezono.

25 let je dopolnil album Play, ki je nastajal kot zadnji izdelek glasbenika Mobyja. Četrt stoletja pozneje je Moby še vedno aktiven, še več, prav ta mesec začenja turnejo, s katero obeležuje obletnico plošče, ki so jo vzljubili tako kritiki kot občinstvo.

Marko Črnčec je eden izmed najbolj priznanih sodobnih slovenskih glasbenikov, ki je na mednarodnem prizorišču znan kot multiinstrumentalist, skladatelj, aranžer in producent. Po končanem študiju v Gradcu je nekaj let živel in ustvarjal v New Yorku. Kot profesor glasbe zadnja leta deluje na dveh univerzah, v Ljubljani in v Celovcu. Nina Zagoričnik se je z njim pogovarjala o na novo nastalem glasbenem projektu ‘Brez besed’, ki je z devetimi na novo aranžiranimi skladbami Mojmirja Sepeta poklon temu legendarnemu skladatelju in dirigentu.

Svoje k prvovrstnemu večeru z izborom glasbe doda Borja Močnik.