Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Slovenska pesnica in mladinska pisateljica Svetlana Makarovič je vsestranska umetnica, v središču njenega umetniškega ustvarjanja pa je poezija, ki jo je začela objavljati že pred dobrimi petdesetimi leti. V njeni poeziji prevladuje tragično razpoloženje; to velja tudi za pesem Poroka. Interpretira jo Zvezdana Mlakar.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Tokrat se bo zvrstilo nekaj opernih ansamblov, od vključno terceta naprej - ta namreč že ponuja priložnost za obogatitev harmonije v vokalnem slogu ter za hkratno slikanje razlik med protagonisti.

Pri pisanju simfoničnih pesnitev so Straussa navdihovali literarna in filozofska dela ter ljudski junaki, Alpsko simfonijo pa je zaznamovala podoba veličastnih bavarskih Alp. Delo, ki opisuje dan v tem gorstvu, ima slikovite naslove stavkov, iz katerih lahko razberemo, kako je Strauss oblikoval dramatični lok dela simfoničnih razsežnosti glede na naravni cikel od jutranjega svitanja do večernega mraka. V svojem dnevniku Strauss razkrije tudi ničejanski podton Alpske simfonije. Vanjo so vključeni moralno očiščenje prek posameznikove lastne moči, odrešitve prek fizičnega dela in občudovanje narave, večne in veličastne.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in njihovi kritični oceni. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

1.Slavko Osterc: Simfonija v C-duru - Ideali
Izv.: Orkester Slovenske filharmonije
Dir.: Simon Robinson


2.Lucijan Marija Škerjanc: Simfonija št. 2
Izv.: Orkester Slovenske filharmonije
Dir.: Samo Hubad

Letošnji nagrajenec Vilenice je Miljenko Jergović, leta 1966 v Sarajevu rojeni pisatelj, pesnik, esejist, kolumnist in še kaj. V slovenščini ga poznamo po številnih prevodih, zaslovel pa je že s proznim prvencem Sarajevski Marlboro. Je neutruden portretist malih ljudi, kronist življenja v Sarajevu in v njegovi široki okolici. Za svoje delo je prejel že lepo število literarnih nagrad, domačih in mednarodnih, zadnja je zdaj Vilenica. Po Jergovićevih besedah je to najpomembnejše priznanje v tem delu sveta. Miljenka Jergovića je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar:

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

September je tukaj in začela sta se nova sezona in novo šolsko leto, od začetka, iz temeljev smo začeli tudi mi; iz tistih temeljev na katerih stoji naš okus in bistvena sestavina našega dojemanja klavirske glasbe. Tej sestavini se z besedami najbolj približamo, če ji rečemo izvirnost in hkrati tudi neposrednost. Odpraviti se moramo daleč nazaj; da jo začutimo, da se je znova zavemo in jo potem tudi prepoznamo v sedanjosti.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V okviru cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske je novembra 2023 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata nastopila flavtistka Katarina Lozar s pianistko Katalin Peter.
Katarina Lozar se je s flavto prvič srečala pri osmih letih v glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pod mentorstvom Armanda Mariuttija, leta 2000 pa je opravila sprejemne izpite za študij na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet, kjer je bila njena mentorica Liza Hawlina.
Na koncertu je izvedla Sonatino Pierra Sancana, Sonato v G-duru, št. 1, op. 2 L'Henriette Michela Blaveta ter Tango Vita Žuraja.

Andrej Rozman Roza je v sodobni slovenski literaturi in kulturi še kako prepoznaven avtor. Že na svojih literarnih začetkih v Pesniškem almanahu mladih (1982) se je tikal s humorjem, pozneje pa je za nameček začel pesniti v rimah. Rim seveda ni neskončno, toda umetnik zmerom znova dokazuje, da je do zadnje rime še daleč. Leta 2015 je doživel priznanje, ki ga doživijo le redki slovenski avtorji. Njegovo (iz)brano delo z naslovom Gleda kondor avion je izšlo v zbirki Kondor (knjigo je uredil Andrej Koritnik). Pred kratkim je pri založbi Goga izšla njegova nova knjiga Dvomovinska lirika. Že na pogled je knjiga zaradi opreme Radovana Jenka lepa, prepriča in pritegne pa tudi z objavljenimi besedili. Umetnik ni lenuharil na pernicah stare slave, ampak je napisal oziroma objavil vrsto besedil iz arene življenja, med drugim o izbrisanih in Palestini. Več o knjigi in še marsičem pove Andrej Rozman - Roza v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi Pesem za Palestino in Čeprav čez mnogo let na komad When The Saints Go Marching In. Nikar ne zamudite.

Glasbeniki, ki se spremljajo sami, so za poslušalce pogosto prav posebej očarljivi. Tisti, ki pojejo ob lastni spremljavi, dajejo občutek posebne intimnosti in povezanosti s poslušalci. Kakor da so zvoki glasu in glasbila, ki izvirajo od enega samega človeka, vabilo poslušalcem, naj se pozorno približajo in doživijo, kako glasbenik položi vse karte na mizo. To je hkrati dejanje ranljivosti in izrazne moči. Podoben občutek neposrednosti je nemara poskušal opisati tudi Baldassare Castiglione v svoji knjigi Dvorjan iz leta 1528, ko eden njegovih likov trdi, da »cantar alla viola« — petje ob lastni spremljavi na godalu ali brenkalu — ugaja bolj kakor petje v ansamblu. Castiglione piše: »Še veliko lepše pa je peti ob violi, saj je takrat vsa sladkost zajeta v solističnem glasu, tako da z veliko večjo pozornostjo opazujemo in slišimo lepo maniro in melodijo, saj so ušesa zaposlena z enim samim glasom in lažje zaznamo tudi najmanjšo napako. Drugače je v ansamblu, ko eden pomaga drugemu.«

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo različnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024, studio 01
na Radiu Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.

Leta 1979 je Valens Vodušek dve oddaji posvetil oblikam verzov, ki so se v slovenskih ljudskih pesmih pojavili razmeroma pozno in so prišli do naših krajev, v ljudskih pesmih ostalih slovanskih narodov pa ne. Vagantski verz in t. i. nibelunški verz sta se v naši pesmi prijela in poslušamo primere ljudskih pesmi naše dežele, ki temeljijo na teh metričnih oblikah. Razširjenost nekaterih kaže na to, da je ta oblika bila našemu človeku in jeziku blizu.

Predstavili bomo najboljše posnetke s koncertov 11. komornega cikla Carpe artem v sezoni 2023/2024, ki ga izvaja društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor.

Na 1. koncertu 11. cikla Carpe artem z naslovom Dinamični dvojici so nastopili izkušeni in uveljavljeni glasbeni umetniki: pianistka Minka Popović Ganev iz Makedonije, ki živi in muzicira v Salzburgu, flavtistka Dorotea Senica, ki poučuje na Konservatoriju za glasbo v Mariboru, oboist Sorín Crudu, solist Orkestra Slovenske filharmonije, hornist Marko Arh, solist Orkestra Opere SNG Ljubljana, ter klarinetist Lovro Turin in fagotist Radule Vuk Popović, solista v simfoničnem orkestru SNG Maribor. Izvedli so 1. stavek Kvinteta za klavir in pihala v Es-duru, op. 16, Ludwiga van Beethovna. Na 2. koncertu z naslovom Rojstvo brezmejnega so nastopili sopranistka Nika Gorič iz Maribora, ki je z odliko končala umetniški doktorat na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu in je danes mednarodno uspešna operna in koncertna pevka, mednarodno dejavna izvajalca: flavtist Marko Zupan in harfistka Lara Hrastnik, profesorja na ljubljanski glasbeni akademiji violinist Janez Podlesek in violistka Maja Romè ter violončelist Gorazd Strlič, vodja violončelov v simfoničnem orkestru SNG Maribor. Z njihovega koncerta bomo predstavili posnetek skladbe Zemlja sem, sonce slovenskega skladatelja Dušana Bavdka na verze Cirila Zlobca. Na 3. koncertu z naslovom Odmevi elegance so izvedli godalna seksteta Erwina Schulhoffa in Antonina Dvořaka. Izvajalci so bili: kot gost ukrajinski violinist Valerij Sókolov, zmagovalec mednarodnega violinističnega tekmovanja George Enescu v Bukarešti in eden najopaznejših umetnikov svoje generacije. S Sokolovom sta na koncertu nastopila še gostujoča glasbena umetnika: violončelist Damjan Saramandić iz Srbije, ki je študiral na glasbeni akademiji v Hannovru, nato je končal magistrsko izobraževanje pri prof. Leonidu Gorokovu, in violinistka Veronika Vilar Brecelj, večkratna zmagovalka državnih in mednarodnih tekmovanj, ki je končala študij violine na univerzi umetnosti v Berlinu pri prof. Tomaszu Tomaszewskem. Na koncertu so nastopili še trije člani simfoničnega orkestra SNG Maribor in izvedli 1. stavek Godalnega seksteta v A-duru, op. 48, Antonina Dvořaka, 4. koncert z naslovom Viharji preteklega je ponudil v poslušanje tri komorna dela iz 18. in 19. stoletja ter prvič novo delo za godalni kvartet. Kot gosta sta nastopila László Kuti, solo klarinetist Münchenskih filharmonikov od leta 2009, in violončelist Jaka Stadler iz Ljubljane, od septembra 2010 redni član Simfoničnega orkestra Bavarskega radia v Münchnu. Z njima so nastopili člani Simfoničnega orkestra SNG Maribor: violinistka in koncertna mojstrica Oksana Pečény, violinistka Vivijana Rogina in violist Petar Njegovan. Predstavili so 1. stavek Kvinteta za klarinet in godalni kvartet v A-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Fantazijske skladbe, op. 73, Roberta Schumanna. Na 5. koncertu Carpe artem z naslovom Izobilje okrasja so izvedli komorne skladbe ustvarjalcev iz 17. in 18. stoletja: Marca Ucellinija, Carla Farine, Johanna Friedricha Fascha, Wilhelmine Pruske in Antonia Vivaldija. Nastopili so uveljavljeni slovenski in tuji glasbeniki: sopranistka Nina Dominko, diplomantka solopetja na ljubljanski glasbeni akademiji, čembalistka Eva Dolinšek, od leta 2018 asistentka za čembalo na ljubljanski Akademiji za glasbo, Conor Gricmanis na baročni violini, ki je magistriral iz baročne violine na Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu, Mojca Jerman, baročna violina, ki je študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in na akademiji Giovannija Battiste Martinija v Bologni, violistka Hiwote Tadésse, na baročni violi, ki je diplomirala na hrvaški glasbeni akademiji in nato študirala na belgijskem Kraljevem glasbenem konservatoriju in na Konservatoriju za glasbo v Maastrichtu na Nizozemskem, sicer je violistka simfoničnega orkestra Zagrebške filharmonije, ter Gregor Fele, baročni violončelo, ki je od leta 2006 član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Prestavili bodo prvi stavek Koncerta za čembalo v g-molu skladateljice Wilhelmine Pruske in Sonato v d-molu Johanna Friedricha Fascha. 6. koncert 11. cikla Carpe artem je poslušalcem ponudil spored Vrnitev rahločutja, v soigri z glasbenimi kolegi pa je izstopal priznani slovenski hornist Boštjan Lipovšek, sicer solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, igrali so še: gostujoči klarinetist Ognjen Popović, docent na akademiji za komorno glasbo “Villa musica” v Nemčiji in profesor za klarinet in saksofon na beograjski Akademiji lepih umetnosti, ter pianist Lorenzo Cossi iz Trsta, profesor klavirja na zasebni univerzi Gustava Mahlerja v Celovcu. Iz simfoničnega orkestra SNG Maribor so sodelovali: violinist Miladin Batalović, vodja drugih violin, violončelist Nikolaj Sajko, namestnik vodje violončelov, in tolkalec Robert Krček, vodja tolkal v orkestru. Glasbeniki so se posvetili izvedbi 3. in 4. stavka Kvinteta za klavir, klarinet, rog, violino in violončelo v D-duru, op. 42, Zdenka Fibicha.

Avtorica Helena Resjan je v spretno prepleteni zgodbi združila različne variante iste zgodbe; osebe iz ene zgodbe spremenijo v drugi identiteto. Sigmund Freud, simboli njegove psihoanalitične teorije in prakse, pa samo nakazujejo dramaturgijo igre.

Režierka: Polona Sosič
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Miro Marinšek
Avtor izvirne glasbe: Bor Turel

Edmond - Bojan Emeršič
Lenčka - Nataša Ralijan
Profesor Sigmund Freud - Boris Juh
Sprevodnik in električar - Marjan Hlastec
Terapevt – Pavle Ravnohrib

Posneto v Uredništvu igranega programa,
v studiih Radia Slovenija novembra 1992.

Glasbena medigra.

Ksenija Čuić Bratina piše večinoma kratke zgodbe, za katere so značilni poetični opisi, pretanjeno dojemanje in psihološka pronicljivost. Avtorica je po poklicu psihologinja in psihoterapevtka, poslušalci radijskih Literarnih nokturnov pa jo že leta poznajo kot pisateljico. Njene kratke zgodbe so bile že večkrat nagrajene. Tokrat boste slišali njeno kratko zgodbo z naslovom Vse je v redu. Naslov seveda ni premočrten, saj se v spretno izpisanem besedilo izkaže, da vse nikakor ni v redu.

Interpretacija Lučka Počkaj,
glasbena oprema Luka Hočevar,
ton in montaža Matjaž Miklič,
režija Saška Rakef.
Posneto leta 2024.
Urednica oddaje Staša Grahek.

Portugalska klasična glasba 20. stoletja sodi med manj poznana glasbena področja. Eden pomembnejših portugalskih skladateljev prejšnjega stoletja je bil Luis de Freitas Branco, ki je bil osrednja osebnosti portugalske glasbe prve polovice 20. stoletja. Pol stoletja pozneje, leta 1941, pa se je rodil Emmanuel Nunes, ki se je pod vplivi Henrija Pousseurja, Karlheinza Stockhausna in Pierra Bouleza oblikoval v tenkočutnega skladatelja z izrazitim modernističnim slogom.