V prvi uri nočnega programa prisluhnite pogovoru z magistrico Liljano Urlep, (arhivsko) svetovalko nadškofijskega arhiva v Mariboru, ki pozna vrsto zanimivosti iz preteklosti.
V nadaljevanju noči bomo glasbeni. Najprej bo gost Glasbenega radiograma energičen tolkalec in glasbeni organizator Marko Soršak – Soki, član skupine Elvis Jackson. Z nami bo delil zgodbe o svoji glasbeni poti, o tem, kako so ga že kot mladega glasbenika pritegnili bobni in o neštetih dobrodelnih projektih. Slišali pa boste še drugi del koncerta angleške skupine Oasis, ki je bil posnet leta 1996. Po drugi uri.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Drugi poudarki oddaje:
Pomisleki glede interventnega zakona za TEŠ
Nov sveženj ameriške pomoči Ukrajini
Po treh mesecih se bo danes ndaljeval svetovni pokal v slalomu na divjih vodah

Spoznaj samega sebe je filozofski imperativ na katerega so misleci in modreci vedno znova opominjali človeka in ga tako spodbujali, da odkrije svoje bistvo in svoj položaj v kozmosu. Kajti spoznanju Resnice o svetu predhodi spoznanje spoznavajočega subjekta – četudi je takšno razmerje navsezadnje dialektično (kot »tubit« smo namreč vselej že tudi »bit-v-svetu«). Da je človek misleče bitje, je učil že Aristoteles; da k mišljenju sodi predvsem razmišljanje o samemu sebi, so učili domala vsi filozofi, ki so mu sledi.
Vprašanje o spoznanju samega sebe je tako postalo tudi eno od osnovnih vprašanj muslimanskih učenjakov. Znameniti filozof, teolog in mistik iz 11. stoletja, Abu Hamid al-Ghazali, je tej temi posvetil celotno delo z naslovom »Eliksir Srečnosti«. Kot nakazuje že naslov knjige, je za al-Ghazalija srečnost neločljivo povezana od spoznanja, katerega glavni cilj je spoznanje samega sebe. S srečnostjo ni mišljen zgolj nekakšen bežen občutek sreče, veselja ali čustvene vznesenosti. Mišljeno je duhovno-eksistencialno stanje osebne izpopolnjenosti in samouresničtve, ki ju je po al-Ghazaliju mogoče doseči zgolj v sintezi (resnične) vednosti in (pravilnega) delovanja. Kot tako, samospoznavanje po svojem pojmu predstavlja nikoli povsem zaključen proces, ki terja ne samo neprestano širjenje obzorja, temveč in predvsem udejstvovanje in pravilno, tj. etično ravnanje. Slednje pa vselej predpostavlja samopremagovanje; kajti le tisti, ki si prizadeva za neprestanim preseganjem samega sebe, raste v vednosti, ki ni le intelektualna oz. teoretska, temveč izkustvena in zato prehaja v modrost.
K spoznavanju samega sebe sodi prvenstveno spoznavanje svoje duše: svojih vidnih in skritih misli, svojih čustev, namenov, svoje zavesti in vesti ter svojih lastnih demonov. To spozanje je pogoj za samopremagovanje, ki je pogoj samoizpopolnitve – tako v spoznavnem kot moralnem smislu. K spoznanju samega sebe sodi v isti meri spoznanje svojega Praizvora. V religijskem kontekstu to pomeni: spoznanje svoje lastne ustvarjenosti v fundamentalni odvisnosti od neskončne in večne Presežnosti. K samospoznavanju sodi nadalje nujno razmišljanje o lastni končnosti, o smrti in tistemu, kar naj bi sledilo po njej. Kot pravi an-Niffari: »Kdor je pripravljen za kontemplacijo o lastnem koncu, ne bo podlegel pritisku skušnjave.« Za muslimanske mistike spoznavanje samega sebe pomeni predvsem spoznanje lastnih duševno-duhovnih stanj in notranjih sil, spoznanje nevidnega sveta in »dejanj srca«.
K resničnemu spoznavanju sodi navsezadnje vedno tudi spoznavanje svoje nevednosti. Tako imenovana »učena nevednost« krepi ponižnost in strahospoštovanje, ki nista le vrlini temveč podlaga spoznavno-duhovnega vzpona, katerega cilj se odmika v Neskončno. Spoznanje samega sebe je eksistencialno spoznanje, saj bistveno zadeva spoznanje lastne eksistence.
Tako bo samospoznanje še naprej ostala eksistencialna naloga in neobhodljiv podvig človeka kot razmišljajočega, eksistirajočega in iskajočega bitja.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V sveži epizodi Možganov na dlani je Mojca Delač gostila enega najuglednejših kanadskih nevrologov in nevroznanstvenikov, prof. dr. Mandara Joga, ki je študiral tudi fiziko in matematiko. Vsa ta znanja mu pomagajo na edinstven način pokukati v svet znanja o človeških možganih. No, pravzaprav neznanja, ampak več o tem v nadaljevanju.

Dopoldne bo v organizaciji državnega sveta potekala razvojna konferenca, na kateri bodo med drugim poskušali poiskati odgovor na vprašanje: Kaj duši slovensko gospodarstvo. Na Brdu pri Kranju pa bodo popoldne koalicijski partnerji pregledali dosedanje delo in začrtali smer dela do konca mandata. Časa ni več veliko. Koalicija je že zakorakala v tretje leto mandata. To pa je tisto leto, ko morebiti še lahko sprejme kakšno reformo. Zadnje leto mandata je namreč že v znamenju predvolilnih odločitev. A mnogi se sprašujejo, kje so obljubljene reforme. Zdravstvena, pokojninska, davčna. Nanje nestrpno čaka tudi gospodarstvo, ki opozarja, da dajatev v nedogled ne bo možno dvigovati. Predstavniki gospodarstva opozarjajo na dogajanje v nemški avtomobilski industriji, ki se bo prej ali slej odrazilo tudi v poslovanju slovenskih podjetij. O vsem tem v oddaji Ob osmih.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Nekatere planete znanstvene misije obletavajo skorajda kot muhe (denimo Mars), drugi pa le bolj poredko pritegnejo k sebi kakšno pogumno sondo (Merkur). Poleg tega se težave, če letiš proti Soncu in ne stran od njega, hitro nakopičijo. Med drugim je potrebno v bližini Sonca poskrbeti za ustrezno hlajenje. Za to pa je potrebna elektrika. Prav zato je že kazalo, da je konec z evropsko-japonsko misijo BepiColombo, kajti pokazalo se je, da ne proizvaja toliko elektrike, kot so načrtovali. A znanstveniki in inženirji so našli način, kako z mnogo manj elektrike priti na cilj in rešena misija je nedavno posnela sploh najbližje posnetke Merkurjevega površja doslej.
Zanimivi pa so brez dvoma tudi posnetki z Mednarodne vesoljske postaje, kjer sta precej dlje od načrtovanega obtičala astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams in njen kolega Butch Wilmore.

Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Gospa Leposava Jovanič je bila vsa službena leta z dušo in srcem predana poučevanju. Svoje znanje in veselje do geografije in še dveh drugih predmetov je zavzeto predajala učencem na Osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani, ki je še danes ne more prehvaliti, s svojimi učenci pa je še vedno v stikih. Pravi sicer, da nikoli ne razmišlja o preteklosti, ker moramo živeti in uživati tukaj in zdaj, a v pogovoru z Lucijo Fatur je nanizala veliko lepih misli in spominov.

Profesor psihologije na ameriški Univerzi Yale Stanley Milgram je leta 1963 izvedel enega najbolj znanih socialno-psiholoških eksperimentov vseh časov. Opravil je poskus, v katerem se je osredotočil na konflikt med posameznikovo poslušnostjo avtoriteti in osebno vestjo. Kaj prevaga – prvo ali drugo? Kdo ali kaj nas lahko prepriča, da ravnamo v nasprotju s svojimi lastnimi moralnimi normami in vestjo?

Ko so ljudje po drugi svetovni vojni izvedeli za koncentracijska taborišča in druga nacistična grozodejstva, za holokavst, so bili osupli. Kako je možno, da so pri zločinih in okrutnih dejanjih sodelovali tudi številni povsem običajni ljudje? Milgramu ta moralni konflikt ni dal miru: »V moji stroki, socialni psihologiji, je sicer že obstajalo nekaj študij, za katere se je zdelo, da dajo odgovor na vprašanje, kako je mogoče, da so običajni ljudje, ki so bili sicer v svojem vsakdanjem življenju prijazni in spodobni, ravnali tako brezčutno, nečloveško, brez kakršnih koli zavor. Problem, ki sem ga želel preučiti, je bil nekoliko drugačen; šel je še dlje: izpostavil je vprašanje avtoritete. Pod kakšnimi pogoji posameznik uboga avtoriteto, čeprav mu ta zaukaže, naj stori dejanja, ki so v nasprotju s posameznikovim moralnimi normami in vestjo? To sem želel raziskati na univerzi Yale.«

Kaj je Stanley Milgram ugotovil? Kakšen je rezultat njegovega najbolj znanega eksperimenta, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil psiholog prof. dr. Bojan Musil z Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

O težavah zaradi obilnih padavin za zdaj poročajo predvsem z Obale. Zaradi poplavljenih cest pristojni odsvetujejo vse nenujne poti v slovensko Istro. Gasilci med drugim prečrpavajo vodo, ki se razliva iz Badaševice in je poplavila Šalaro. Od jutra so posredovali več kot stokrat, večinoma na območju občine Koper. Vodotoki in manjše reke bodo čez dan naraščali tudi drugod, povečana bo nevarnost proženja zemeljskih plazov.
V oddaji tudi o tem:
- Koalicijski partnerji bodo na vrhu razpravljali o načrtih do konca mandata.
- Številne obsodbe Izraela po še enem smrtonosnem napadu na šolsko poslopje v Gazi.
- V Ljubljani in Mariboru povečujejo mobilnost gibalno oviranih.

Drugi poudarki oddaje:
- Zdravstveni dom Brežice je dobil prizidek z dodatnimi 2 tisoč m2 površin.
- Graditev na obrobju Kopra je zaradi nestabilnega terena pravi izziv, pilotiranje pa nujno.
- Graditev kulturnega središča Rotovž v Mariboru zaradi podražitev ne gre po načrtih.
- Letina koruze v Pomurju slabša kot prejšnja leta, poletna suša je naredila svoje, namakalni sistem ostaja zgolj obljuba države.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Z začetkom šolskega leta se je pričel nov režim voznega reda avtobusov in že prvi dan je nastal kaos: polni avtobusi so peljali mimo postaj, izpuščeni so bili posamični prevozi, šolarji in dijaki zamujajo začetek pouka, ... Župani se pritožujejo, da se je strošek šolskih prevozov enormno povečal.
Je za zmedo kriva nova družba ustanovljena prav za upravljanje javnega potniškega, Družba za upravljanje javnega potniškega prometa? Ta s prstom kaže na koncesionarja monopolista, Arrivo in Nomago, ki skoraj v celoti obvladujeta trg javnega prevoza; s prevzemi sta izrinila konkurenco, in sedaj ne uspeta zagotoviti izvedbe prevozov in pogodbenih dogovorov.
Kako se rešuje zaplete, čigava odgovornost so neustrezni vozni redi ? Je res, da je dejavnost cestnega potniškega prometa tik pred tem ,da se ustavi, pogoji v katerih delajo vozniki pa nevzdržni? In kako ob tem doseči cilj, da se ljudje preusmerimo iz avtomobilov na javni potniški promet ?

Gosti
Miran Sečki direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa;
Miha Tavčar, izvršni direktor Nomaga;
Uroš Škof, ravnatelj Gimnazije Brežice;
Damjan Volf, sindikat voznikov avtobusov, predsednik sindikata Konfederacija 90.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice, s katerimi ob četrtkovih septembrskih večerih poslušamo radijske pravljice, ki otroke zazibajo v svet sanj. Tretja v ciklu petih je pravljica Cvetke Sokolov: Igrajmo se gledališče v interpretaciji dramske igralke Jožice Avbelj. Medtem ko Anže spi, nove rojstnodnevne igrače načrtujejo gledališko predstavo za naslednji dan.

Pripovedovalka: Jožica Avbelj.
Avtorica besedila: Cvetka Sokolov.
Fonetičarka: Mateja Juričan.
Napovedovalec: Aleksander Golja.
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar.
Avtor glasbe: Rudi Pančur.
Režiserka: Špela Kravogel.
Urednica oddaje: Alja Verbole.
Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik.
Cikel pravljic za sladek sen v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija avgusta 2024.

Pet let je minilo, kar nas je konec meseca julija leta 2019 zapustil Tine Lesjak, skladatelj, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi, ki ga je odlikovala skromnost in iskrivo ljudsko igranje in petje. Rodil se je 21. junija 1957 v veliki kmečki družini v Kotu nad Oplotnico, po domače »Pri Jüblarjevih«. Tokrat v spomin nanj in njegovo glasbeno ustvarjanje poslušate majhen del bogatega glasbenega izročila, ki ga je Tine Lesjak ustvaril. Bodisi sam ali v sodelovanju z njemu ljubimi Oplotničani, predvsem pa z ansamblom Bratje iz Oplotnice, ki zapolnjujejo večino tokratnega Četrtkovega večera domačih pesmi in napevov. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Letos aprila je pri 77. letih umrl ameriški pisatelj Paul Auster, avtor izjemno priljubljenih del, kot so Newyorška trilogija, Orakeljska noč, Knjiga iluzij, Leviatan in Brooklynske norosti. V Literarnem večeru iz leta 2015 z naslovom Začenjati znova pa se Urban Tarman sprašuje o pisateljevi véliki temi. Literarni deli Newyorška trilogija in Brooklynske norosti je poslovenil Miha Avanzo.

Interpretirata Primož Pirnat in Brane Grubar,
vezno besedilo bereta Ana Bohte in Bernard Stramič,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Nejc Zupančič in Sonja Strenar,
režija Igor Likar,
redakcija ponovitve Tesa Drev Juh,
posneto leta 2015.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Na eni strani mentol, na drugi podgane. Recept za Cocktail, kultni album, ki sta ga leta 1974 v mojstrovino zamešala samosvoji kantavtor Marko Brecelj in mojster Bojan Adamič. Plošča je alternativno mladostniško uporništvo združila z ubranimi simfoničnimi in jazzovskimi aranžmaji. Spomladi je doživela že svojo tretjo dopolnjeno izdajo, tokrat z naslovom Cocktail obilni poslovilni.

Ksenija Čuić Bratina piše večinoma kratke zgodbe, za katere so značilni poetični opisi, pretanjeno dojemanje in psihološka pronicljivost. Avtorica je po poklicu psihologinja in psihoterapevtka, poslušalci radijskih Literarnih nokturnov pa jo že leta poznajo kot pisateljico. Njene kratke zgodbe so bile že večkrat nagrajene. Tokrat boste slišali njeno kratko zgodbo z naslovom Vse je v redu. Naslov seveda ni premočrten, saj se v spretno izpisanem besedilo izkaže, da vse nikakor ni v redu.

Interpretacija Lučka Počkaj,
glasbena oprema Luka Hočevar,
ton in montaža Matjaž Miklič,
režija Saška Rakef.
Posneto leta 2024.
Urednica oddaje Staša Grahek.