Boksarska prvakinja Ema Kozin - Princesa, ki je gostja v oddaji, pa opozarja, da se v šoli veliko premalo poudarja pomen soglasja.

Spolno nasilje
Tokrat se posvečamo zelo pomembni temi, za katero si želimo, da je sploh ne bi bilo. Žal se v zadnjem času dogaja prav nasprotno, saj razmah družbenih omrežij in medijev za množično komuniciranje odpira tudi nove poti in načine za spolno nadlegovanje in spolno nasilje. Tovrstno nasilje se lahko pojavlja v vseh oblikah, od verbalnega, virtualnega do fizičnega, katerega skrajna oblika je posilstvo. O tem bomo danes ob 20.30 govorili na 2. programu Televizije Slovenija, v sredo ob 20.00 na Prvem programu Radia Slovenija, članek pa ponuja dodatne informacije in teme za razmislek.

Spolno nadlegovanje
Določene "blažje" oblike spolnega nadlegovanja in spolnega nasilja so žal postale že vsakdanje in se nanje prepogosto niti ne odzivamo več. V delu Prvič KLIKAM smo omenili, da na spletu pogosto popolnoma nehote naletimo na pornografsko vsebino. Izmenjava intimnih in seksualno nazornih sporočil oziroma seksting, posebej med mladimi, ni več nič nenavadnega.

Seksting sam po sebi še ni nadlegovanje, če se s prejemanjem oziroma izmenjavo tovrstnih sporočil vsi vpleteni vnaprej strinjajo in v to tudi jasno privolijo. Žal pa pogosto ni tako in smo tovrstnih sporočil deležni, ne da bi jih želeli oziroma bi se glede tega imeli možnost na kakršen koli način vnaprej opredeliti. V tem primeru pa seveda že govorimo o spolnem nadlegovanju.

Kje je meja?
Velikokrat smo zmedeni, ker ne znamo presoditi, ali je določeno vedenje zgolj šala, ki jo moramo sprejeti, četudi ni prijetna, ali katera izmed oblik nadlegovanja oziroma nasilja. To je povezano tudi s tem, da smo ljudje različni in je za nekatere lahko sprejemljivo kaj, kar za druge ni. Meje pri tem ni preprosto postaviti, zato strokovnjaki opozarjajo, da k prepoznavanju nasilja spada posameznikovo počutje in občutki ob posameznih dogodkih.

Če ti v njem vzbujajo nelagodje, sram, občutek podrejenosti ali jih doživlja kot travmatične, ker si tistega ne želi, to pomeni, da dogajanje prestopa meje njegove osebne nedotakljivosti. V takem primeru govorimo o nadlegovanju oziroma nasilju.

Na drugi strani zaslona
Posebej ranljivi ste prav mladi, ki ste pogoste tarče in zaradi pubertete lažje podležete spletnim prevarantom in predatorjem. Zato pri stikih in komunikaciji z osebami, ki jih osebno ne poznate, velja posebna previdnost. Težko je namreč vedeti, kdo je na drugi strani zaslona!

Čeprav se vam morda zdi precej nedolžno, se je dobro zavedati, da sporočila, ki jih pošljete v svet, tam tudi ostanejo in jih je kasneje zelo težko izbrisati, posebej če oseba, ki so ji bila sporočila namenjena, zlorabi naše zaupanje in vsebino posreduje drugam oziroma jo celo javno objavi.

Različna orodja umetne inteligence so tovrstnemu spolnemu nasilju dodala popolnoma nove razsežnosti. Morda ti je znana nedavna pornografska vsebina, ki v glavni vlogi prikazuje Taylor Swift in je nastala s tehnologijo deep fake oziroma tehnologijo globokih ponaredkov. Podobne oblike nasilja pa doživljajo tudi ljudje, ki niso svetovno znani.

Sicer živimo v družbi, ki je vedno bolj odprta tudi na področju spolnosti, a so spolnemu nasilju še vedno najbolj izpostavljene predvsem osebe iz skupnosti LGBTIQ+. Te poleg osebnih napadov pogosto doživljajo tudi splošno diskriminacijo v obliki transfobije, homofobije, seksizma in podobno.

Soglasje
Spolno nasilje ima lahko tudi fizično podobo. Brez tvojega privoljenja se te nihče ne sme dotikati oziroma posegati v tvoj intimni prostor. S potencialnimi intimnimi partnerji_icami moramo biti odkriti in iskreni glede svojih želja in namenov, četudi to v navalu strasti ni vedno najbolj preprosto. Spolnega odnosa namreč nihče ne sme vsiljevati, naša spolna nedotakljivost pa je pravno varovana tudi z 20. poglavjem slovenskega kazenskega zakonika. Njegov 173. in 173.a člen, podobno kot v večini drugih držav Evropske unije, v duhu 34. člena konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah (ang. United Nations Convention on the Rights of the Child – UNCRC) kot posebej ranljivo skupino dodatno ščitita spolno nedotakljivost otrok in mladostnikov do petnajstega leta starosti.

Med nami so namreč tudi osebe, ki želijo soglasje izsiliti z zavajanjem in manipulacijo. Zato starejši_e posamezniki_ce ne smejo imeti spolnih odnosov z osebami, ki so mlajše od 15 let. Osebe, ki ste mlajše od 15 let, ne morete podati soglasja, tudi če si to želite. Tovrstni primeri veljajo za nasilje, za katero je seveda odgovorna (odrasla) oseba, ki želi s tabo imeti spolni odnos.

Vsak si ima pravico premisliti
Nastop in razvoj spolne želje in poželenja se med posamezniki lahko zelo razlikujeta. Morda si na spolnost pripravljen_a že pred 15. letom. Če se za ta korak odločiš prostovoljno z osebo primerljive starosti in psihofizične zrelosti, ki z odnosom prav tako soglaša, ne gre za nasilje, ki bi ga preganjala policija. Pri tem je torej najpomembnejše, da je odločitev za vsak spolni ali kakršen koli drug intimni odnos brezpogojno tvoja.

Skratka, ključno je soglasje, konsenz (angl. consent) oziroma "samo ja pomeni ja". Vseeno svetujemo, da v svet spolnosti stopiš po 15. letu starosti in z osebo, ob kateri se počutiš varno in sta si naklonjeni. Pred vsakim dejanjem pa se moraš prepričati, da se oseba z njim strinja, in seveda obratno. Prav tako nobena odločitev ni dokončna, zato je pomembno, da smo tudi med spolnim odnosom pozorni na odzive partnerjev_ic, ki si kadar koli lahko premislijo oziroma prekinejo dogajanje, če ne želijo nadaljevati. Čeprav je soglasje najjasneje podati ustno, je pomembno, da svoje spolne partnerje_ice prej spoznamo, saj tako lažje interpretiramo tudi nebesedna sporočila, s katerimi ljudje lahko zelo različno izražamo, ali nam kaj (ne) ugaja.

Med spolnim odnosom imamo tudi nekoliko okrnjeno zmožnost sprejemanja racionalnih odločitev. Zato se nam v takem stanju prej zgodi, da se znajdemo v okoliščinah, ki si jih v resnici ne želimo, a mogoče ne želimo razočarati osebe, s katero smo intimni.
Temu rečemo t. i. soglasje pod pritiskom. To pa ni pravo soglasje. Pravico si imamo premisliti in druga oseba mora to spoštovati!

Posilstvo
Čeprav so zelo problematične in hude že vse do zdaj omenjene oblike spolnega nasilja, je med najhujšimi oblikami napada posilstvo. Največkrat so žrtve ženske, zelo pogosto pa tudi predstavniki spolnih manjšin, kot na primer nebinarne in transspolne osebe. Povzročitelji nasilja so v večini primerov moški. Seveda so lahko tudi moški žrtve posilstva, ki pa takšno nasilje zelo redko prijavijo. Žal so spolni stereotipi, da mora ženska (spolno) zadovoljiti partnerja, ko si on tega želi, v naši družbi še vedno močno živi.

Tako se največ (spolnega) nasilja pravzaprav zgodi v partnerskih zvezah in ne v kaki zakotni ulici. Seveda je prav tako neresničen stereotip, da erekcija pri moškem sama po sebi nakazuje željo po seksu. Erekcija še ne pomeni soglasja, saj vzburjenje ni isto kot poželenje. In tudi če čutimo poželenje, to ne pomeni, da bi v spolni odnos privolili. Specifična oblika spolnega nasilja je tudi omejevanje svobode v partnerskem odnosu, ki se kaže kot ljubosumje, sumničavost, obtoževanje in omejevanje svobode.

Pomoč in podpora
Upamo, da se s spolnim nasiljem ne boš srečal_a. Če pa se zgodi, je zelo pomembno, da za napad poveš odgovorni odrasli osebi in nasilje prijaviš policiji. Mladoletno osebo, ki prijavi nasilje, seveda lahko spremlja starejša oseba, ki ji ta zaupa.
Po pomoč se lahko obrneš tudi na katero izmed organizacij za pomoč žrtvam nasilja. Ob spolni diskriminaciji lahko pomagata tudi zagovornik načela enakosti in varuh človekovih pravic.
Ko se nam zgodi nasilje, človeško telo ne glede na spol in fizično moč največkrat preprosto otrpne, kar onemogoči tako beg kot obrambo. Zato sta poleg prijave in kazenskega pregona storilcev nujni tudi ustrezna psihosocialna pomoč in podpora. Žrtve krivdo za napad pogosto prevzamejo nase, čeprav na dejanje niso mogle vplivati. Kriv je vedno storilec!

*Članek je napisal Tim Prezelj, raziskovalec na področju seksologije in asistent na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer izvaja predmet spolna vzgoja s spolno kulturo. Sicer pa je Tim tudi mladi raziskovalec na ZRC SAZU, kjer opravlja doktorat.

Tim Prezelj, raziskovalec seksologije*