Vse to lahko slišite v podkastu, v TV-oddaji pa bosta z nami Tina Vrbnjak in Jure Henigman, ki v priljubljeni seriji igrata zaljubljeni par s kupom težav in sta se za Prvič spominjala svojih prvih razmerij.
Kdaj lahko gledam in poslušam Prvič RAZMERJE?
- 8. 4. ob 20.30 na TV SLO 2 (TV-oddaja),
- 10. 4. ob 20.00 na Prvem programu Radia Slovenija (podkast).
Podkast se vsebinsko razlikuje od TV-oddaje. Spremljajoče članke o oddajah in tematikah ter vtise s snemanja pa si lahko preberete v posebni rubriki Prvič na portalu Skit.
Le redki danes v življenju izkusijo samo eno razmerje, čemur rečemo monogamija. Tudi naša pričakovanja od razmerij so različna, a kljub temu mladi cenite zvestobo in iskrenost: "Vse je v iskrenosti. Raje povej, kot da izvem kje drugje," je denimo rekla Lučka. Taja pa poudarja, da zaljubljenost, o kateri smo že pisali in govorili v Prvič ZATRESKANI, ni dovolj, da ljubezen preživi.
Preberi in razmisli:
- Kaj so monogamija, poligamija in poliamorija?
- Kaj sestavlja partnersko razmerje?
- Je razmerje samo spontano ali zahteva tudi trud in prizadevanje?
Razmerje
Razmerja so pomemben del naših življenj, človeške kulture in družbene ureditve. Čeprav ob izrazu razmerje večina najprej pomisli na ljubezenske partnerje, ljudje na življenjski poti vstopamo tudi v druge oblike razmerij, na primer poklicna in prijateljska. Predvsem zadnja so podobno kot partnerska povezana z ljubeznijo, navezanostjo in zaupanjem. Razvita in tesna prijateljska mreža pa pomembno vpliva tudi na kakovost našega življenja in druga razmerja, tudi partnerska. Preprosto lahko torej razmerje opredelimo kot tesen medsebojni odnos med dvema ali več osebami. Pomislite, s kom si delite skrivnosti ter pošiljate meme in videe na TikToku ... Tudi o tem so mladi govorili v Prvič.
Partnersko razmerje
Posebnost partnerskega razmerja pa je, da je to zveza dveh ali več oseb na podlagi spolne in čustvene privlačnosti, ki pa ju moramo dejavno vzdrževati, če želimo, da bo razmerje uspešno.
Tematike desetih epizod oddaje in podkasta Prvič
2. Prvič SPRAŠUJEM – o pogovoru in spolni vzgoji z Maksom Dakskobler jem
3. Prvič SRCOZLOM – o razhodih in razočaranjih s Sašo Vipotnik
4. Prvič ZATRESKANI – o spolni privlačnosti in zaljubljenosti z Melani Mekicar
5. Prvič SEM – o spolni identiteti z Lino Akif
6. Prvič ČUTIM – o čustvih z Borutom Maroltom
7. Prvič KLIKAM – o pornografiji z Leopoldom I.
8. NITI Prvič – o spolnem nasilju z Emo Kozin
9. Prvič RAZMERJE – o partnerstvu s Tino Vrbnjak in Juretom Henigmanom
10. Prvič z NEKOM – o prvem seksu z Jurijem Zrnecem
Za to so zelo pomembni iskreni pogovori, sposobnost prilagajanja, potrpežljivost, razumevanje in druge podobne lastnosti. Te razvijamo postopoma, nekaj se naučimo že v družini, v kateri odraščamo, čemur rečemo primarna socializacija, pa tudi z življenjskimi izkušnjami in vrednotami, ki jih gojimo in zagovarjamo. Ker smo ljudje različni, so različna tudi naša pričakovanja, o katerih se moramo znati v partnerskem odnosu dogovarjati. Lini je na primer všeč, da aplikacije za zmenke omogočajo, da svoja pričakovanja navedemo že v profilu. Če te zanima več o zmenkarskih aplikacijah in kako jih uporabljajo drugi mladi, si priklikaj Slovar spolne vzgoje.
Gamija in amorija
Razmerja lahko podobno kot privlačnost obravnavamo z modelom razcepljene privlačnosti. O tem modelu smo že govorili tukaj. Del razmerja, povezanega s spol(nost)jo, opredeljujemo z izrazom gamija. Če mu dodamo še čustveno oziroma romantično privlačnost, pa govorimo o amoriji, čeprav ta ni tako jasno opredeljena kot gamija. Predvsem v zahodni družbi je tako monogamija (izključno ali ekskluzivno razmerje med dvema osebama) še vedno splošno sprejet ideal, še zdaleč pa ni edina oblika razmerja, ki bi ustrezala vsem.
V ožjem pomenu izraza bomo celo težko našli veliko ljudi, za katere bi lahko rekli, da so strogo monogamni, saj ima večina oseb v življenju več kot enega (spolnega) partnerja, le da ne sočasno. Tako ni neobičajno, da ljudje po razpadu enega razmerja sčasoma znova poskusimo najti srečo z drugo osebo. Poleg izključnih oziroma ekskluzivnih razmerij poznamo tudi odprte zveze, za katere je značilno, da imata partnerja_ki soglasno spolne odnose tudi z osebami zunaj svojega razmerja.
Čeprav so tovrstne zveze mogoče in nekaterim popolnoma ustrezajo, zahtevajo brezpogojno komunikacijo in zaupanje med partnerjema. Zelo hitro se namreč pojavijo ljubosumje in druga razdiralna čustva, ki prej ali slej privedejo do razpada takega razmerja.
O oblikah čustvenih odnosov
Vendar če podatki iz raziskave med študenti izpred približno desetih let še vedno držijo, večina mladih še vedno največkrat tvori razmerje z eno osebo, v okviru katerega se zgodi tudi večina spolnih dejavnosti. Mladi si torej večinoma želite eno osebo, s katero bi hodili, se družili in bili intimni.
Odprtih zvez je malo, pred desetletjem le približno dva odstotka, čeprav se 60 odstotkom mladih zdi to popolnoma sprejemljivo, če se le obe vpleteni osebi o tem strinjata. Tukaj razlik med stališči glede na spol ni.
Prav tako so odstotki visoki, ko gre za odklonilen odnos do varanja – 70 odstotkom se takšno vedenje ne zdi sprejemljivo. Podobno menijo tudi mladi, ki so se o razmerjih pogovarjali v Kopru in Ljubljani ter jih lahko slišite v podkastu in vidite v oddaji.
Poligamija
Če je oseba v razmerju z več kot eno osebo hkrati, pa govorimo o poligamiji. Pri tem ločimo poliandrijo (mnogomoštvo), ki opredeljuje razmerje posamezne ženske z več moškimi, in poliginijo (mnogoženstvo). Prva je zelo redka in med družbami po vsem svetu so po nekaterih podatkih dokumentirane zgolj štiri, kjer je poliandrija splošno sprejeta kot normalna. Nasprotno pa je poliginija zelo pogosta in po nekaterih študijah celo precej bolj razširjena od monogamije.
Morda ti je znano recimo mnogoženstvo v nekaterih islamskih družbenih ureditvah. Pri tem je pomembno poudariti, da gre še vedno za ekskluzivno obliko razmerja, saj pri mnogomoštvu partnerji posamezne ženske med seboj niso v razmerju, kot tudi ne ženske pri mnogoženstvu.
Razmerja in zakonodaja
Tako kot v večini držav po svetu partnerska razmerja tudi v Sloveniji formalno ureja zakonodaja, ki opredeljuje oblike razmerij, ki jih je dovoljeno tudi ustrezno formalizirati, predvsem s poroko oziroma zakonsko skupnostjo. Tako se na primer v Sloveniji ne moreš poročiti z več kot eno osebo hkrati, razveza pa je mogoča na pobudo obeh ali zgolj enega od zakoncev.
Sicer nas naša zakonodaja pri tem, za kakšno razmerje se odločimo, načeloma ne omejuje, seveda dokler se z njim strinjajo vsi vpleteni in se zanj prostovoljno odločijo. So pa formalne oblike partnerstva podvržene določenim pravicam in dolžnostim, ki jih neformalne oblike niso deležne.
Do pred kratkim je bila sklenitev zakonske zveze v Sloveniji omogočena zgolj heteroseksualnim parom, zdaj pa lahko svojo zvezo na ta način formalizirajo tudi istospolni pari. Poleg zakonske lahko svojo partnersko zvezo uredimo tudi na druge načine, npr. s sklenitvijo zunajzakonske skupnosti, ali pa zveze preprosto pravno ne opredelimo. Vsak lahko živi, kakor želi, seveda dokler s tem ne omejuje drugih.
Romantična komedija ni dokumentarec
V nobenem primeru pa razmerje ni spontana tvorba, kakor včasih beremo ali gledamo v pocukranih romantičnih knjigah in filmih, ki povzdigujejo ideal romantične ljubezni. V razmerju se prej ali slej srečamo tudi z ovirami in izzivi. Ljudje smo si, tudi če se imamo neizmerno radi, v marsičem različni. V takih trenutkih je pomembno, da se znamo ustrezno pogovoriti, si prisluhniti in skupaj najti pot naprej. Včasih to pomeni tudi razpad razmerja. Razhodi so gotovo med najtežjimi (pre)izkušnjami v življenju, posebej če smo s kom preživeli dalj časa in doživeli veliko lepih skupnih trenutkov. Da imajo tovrstne izkušnje čim manj škodljivih posledic za vse vpletene, je zato zelo pomembno, da se znamo tudi primerno raziti, če do tega pride. Več o tem pa lahko vidiš, slišiš in prebereš v Prvič SRCOZLOM.
Skratka, razmerje je predvsem stvar odločitve, za uspeh odnosa pa se je treba tudi truditi. Razmerje torej ni kar samoumevno in se vzdržuje samo od sebe. Vsaka zgodba je edinstvena in neponovljiva.
*Članek je napisal Tim Prezelj, raziskovalec na področju seksologije in asistent na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer izvaja predmet spolna vzgoja s spolno kulturo. Sicer je pa Tim tudi mladi raziskovalec na ZRC SAZU, kjer opravlja doktorat.
Tim Prezelj, raziskovalec seksologije*
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje