Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmečka medmanjšinska koordinacija AGROSLOMAK je na Ptuju slovesno obeležila 10-letnico. Ob jubileju je izdala pregleden in informativen zbornik o kmetijstvu v zamejstvu v Italiji, Porabju, na Koroškem in Hrvaškem.
Na univerzi Alpe-Jadran v Celovcu so ukinili magistrski študij slavistike, ki je med drugim ponujal tudi študij slovenskega jezika, čeprav je znanje slovenskega jezika ključnega pomena za ohranitev avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji.
Pred 30 leti, 24. junija 1992, je Republika Slovenija uradno odprla Generalni konzulat v Celovcu. Slovesno odprtje je bilo v Koroški gospodarski zbornici, ker so bili tedaj sedanji prostori za Slovenijo iz političnih razlogov še nedostopni.
Pri Mohorjevi založbi v Celovcu je letos izšel knjižni prvenec publicistke Ane Grilc (1999) z naslovom Wurzelreißer:innen. Pri isti založbi je te dni izšla tudi nova pripoved pisatelja, filozofa in publicista Štefana Feiniga (1987).
Slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem močno skrbi napovedana ukinitev magistrskega študija slavistike na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu.
Pisatelj Florjan Lipuš je v ponedeljek prejel veliki zlati častni znak avstrijske dežele Koroške. Po besedah deželnega glavarja avstrijske Koroške Petra Kaiserja je Lipuš eden najpomembnejših predstavnikov slovenske književnosti v Avstriji.
6. čezmejno srečanje Korošcev, Slovencev in Kanalcev je tokrat prvič potekalo v Sloveniji, in to pred Aljaževim domom. Korošcev je bilo letos vsaj toliko kot Gorenjcev, posebej dobro zastopana je bila Zilja in okolica Baškega jezera.
Na dveh celovških ulicah, poimenovanih po dveh zdravnikih, uresničevalcih nacistične rasne in zdravstvene ideologije na celovški gau-bolnišnici, zdaj stojita spomenika za žrtve nečloveške medicine.
Ob 270-letnici samostojne fare Loče so v nedeljo, 5. junija, pod vodstvom župnika Stanka Olipa imeli slavnostno binkoštno mašo. Sooblikovala sta jo dva zbora in godalni kvartet, župnik Olip pa je v pridigi okrcal egomanijo sodobne družbe.
V celovškem Ljudskem domu so se 14. in 15. maja na meddeželnem simpoziju Evropske levice srečali aktivisti, znanstveniki, umetniki in predstavniki civilne družbe iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije.
Na Slovenskem inštitutu na Dunaju 22. junij ob 18. uri napovedujejo predstavitev filma Rož – road movie, ki se je odpravil po poteh štirih znamenitih Rožanov, rojenih ob koncu 19. stoletja.
Po tihem, brez velikega slavja, brez tiskovne izjave in medijskega pompa so na pustni torek v Šentjakobu v Rožu postavili manjkajočih 12 dvojezičnih krajevnih napisov. S tem so udejanili sklep občinskega sveta iz leta 2020.
Pred kratkim je mestni senat občine Celovec soglasno sklenil poimenovanje mostu v Dhovšah po Urbanu Jarniku, legendarnem župniku v Blatogradu. Predlog je dal podžupan Lojze Dolinar, znanstveno analizo pa sta prispevala Martina Piko-Rustia in Karl Hren.
Društveniki SPD Drabosnjak Kostanje so 13. maja vabili na odprtje razstave in spominsko prireditev ob 80-letnici deportacije koroških Slovenk in Slovencev v aprilu 1942.
Pri Krščanski kulturni zvezi in Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca so se lotili temeljite obnove slovenskih kulturnih domov na avstrijskem Koroškem. Skupno bodo sanirali 18 slovenskih kulturnih domov, projekt pa je vreden 2,1 milijona evrov.
V Tischlerjevi dvorani celovške Mohorjeve se je v petek, 13. maja, zaključil spomladanski del serije političnega izobraževanja Mohorjeve Manjšine – okno v svet. Spoznali smo rezultate obsežnega znanstvenega projekta, ki je potekal v Avstriji in na Češkem.
Slovenistka Luise Maria Ruhdorfer je 12. maja na občinskem uradu Bekštanj predstavila svojo knjigo o hišnih in ledinskih imenih. Prireditev so glasbeno obogatili učenke in učenci 3. in 4. razreda LŠ Bekštanj pod vodstvom Mirjam Wrolich Mosser.
Biotehniški center Naklo ter izobraževalna centra Litzlhof in Ehrental (Avstrija) med seboj sodelujejo od leta 2014. Pogodba o podaljšanju sodelovanja je bila 9. maja slovesno podpisana v Celovcu.
Burgtheater na Dunaju, direktor katerega je gledališki in operni režiser, koroški Slovenec Martin Kušej, bo imel v sezoni 2022/2023 25 uprizoritev. Med drugim bodo na ogled krstne izvedbe del Petra Handkeja, Yasmine Reza in Daniela Kehlmanna.
Pod vodstvom Oskarja Müllerja, učitelja na Ljudski šoli Čajna, je nastal 40-minutni dvojezični film Kje je maček v žaklju?/Wo ist die Katz im Sack?. Film pripoveduje o zgodovini Plajberka ter sobivanju nemško in slovensko govorečih na Zili.
Neveljaven email naslov