Poprave krivic 16 let pozneje še ni na vidiku. Vlada namreč vztraja, da se zadeva reši z ustavnim zakonom, ki pa je zaradi oblike in vsebine za DeSUS in opozicijo nesprejemljiv. Ob tem se vrstijo pozivi, tudi mednarodnih institucij, k takojšnji in dosledni uresničitvi odločb ustavnega sodišča.

Ob tednu izbrisanih, ki se je začel v ponedeljek, bodo izbrisani še glasneje opozarjali na svoje zahteve. To so izvedba neodvisne preiskave o izbrisu, retroaktivna vrnitev statusa in odškodnina.

Ustavno sodišče vladi naročilo popravo krivic
Ustavno sodišče je z več odločbami naročilo, da mora krivice popraviti vlada. Oktobra lani je vlada pripravila zakon o izbrisanih. Ustavni zakon predvideva, da si bodo za nazaj lahko uredili svoj status tisti državljani drugih republik nekdanjega SFRJ-ja, ki so imeli 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in od tedaj v Sloveniji dejansko živijo ter če so že kdaj neuspešno zaprosili za stalno prebivališče.

Tretjina izbrisanih še vedno nezakonito izbrisana
Na Mirovnem inštitutu in v Amnesty International pa menijo, da je zakon v nasprotju z odločbami ustavnega sodišča, še posebej v točki, ko ne omogoča pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje retroaktivno.

V društvu izbrisanih so opozorili, da je tretjina izbrisanih še vedno nezakonito izbrisana. Pot do odškodnin za škodo, ki je bila prizadetim povzročena v letih od 1992 do 2001, je z ustavnim zakonom, pravijo v društvu, popolnoma zaprta, saj mora oškodovanec odškodnino zahtevati najpozneje tri leta po tem, ko je za škodo izvedel, in najpozneje pet let po tem, ko je škoda nastala.

Izbrisanih se je spomnila tudi varuhinja
Med svojo novinarsko konferenco se je vprašanja izbrisanih dotaknila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in dejala, da je treba problem rešiti v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča. Po njenih opozorilih so bile ustrezne rešitve predlagane, še preden se je zadeva zapletla. "Še vedno se srečujemo z nesrečnimi usodami ljudi, ki niso razumeli pomena tedanjega izbrisa," je še dejala.

MNZ: Večina izbrisanih si je uredila status
Na ministrstvu za notranje zadeve, kjer menijo, da je ustavni zakon najboljša rešitev za izbrisane, pa poudarjajo, da je Slovenija državljanom naslednic nekdanje SFR Jugoslavije v Sloveniji ponudila veliko možnosti, da si uredijo svoj status. Dodajajo, da iz uradnih evidenc in opravljenih analiz podatkov izhaja, da si je večina teh ljudi uredila svoj status in brez težav živijo v Sloveniji.

Štrajn: Koalicija ne želi rešiti vprašanja
V Liberalni akademiji so ogorčeni nad "nonšalanco ministrstva za notranje zadeve in vlade v celoti", ki še vedno vztrajajo pri - po njihovem mnenju - nezakonitem sprejemu ustavnega zakona o izbrisanih. Predsednik akademije Darko Štrajn je dejal, da bi bilo ureditev vprašanja mogoče rešiti z navadno zakonodajo, ki bi jo vladajoča koalicija z večino v parlamentu lahko sprejela, a vztrajanje pri ustavnem zakonu jasno kaže njeno željo, da problem ostane odprt.

SDS vztraja pri ustavnem zakonu
V SDS-ju po besedah Branka Grimsa zagovarjajo stališče, da je treba storjene krivice popraviti, a nekdo, ki je sodeloval pri napadih na Slovenijo, pri tem ne more imeti koristi. Grims je še dodal, da je mogoče problematiko izbrisanih urediti le z ustavnim zakonom, saj omogoča individualno obravnavo, kar je skladno z demokratičnimi načeli. Takšna ureditev bi bila, po mnenju poslanca, tudi skladna s politično zapuščino pokojnega nekdanjega predsednika Janeza Drnovška.

A. M.