Kot je pojasnil njihov predstavnik Aleksander Todorović, so se osrednji dogodek, manifestacijo na Prešernovem trgu, na kateri bodo zahteve predali pristojnim državnim institucijam, odločili prestaviti na 6. marec. S tem bo ta dogodek sovpadel s koncem pohoda neketareih njihovih predstavnikov iz Portoroža v Ljubljano. Med 25. in 29. februarjem bodo sicer v organizacjah Amnesty International Slovenije, Civilne iniciative izbrianih aktivistov, Mirovnega inštituta in Socialnega centra Rog potekala številna pričevanja, okrogle mize in predstavitve tematskih publikacij na temo izbrisa.

Bistvena zahteva: Retroaktivna vrnitev statusa
Njihove zahteve ostajajo izvedba neodvisne preiskave o izbrisu, retroaktivna vrnitev statusa in ustrezna kompenzacija krivic. Kot je dejal predstavnik Amnesty International Slovenije Blaž Kavčič, "izbris in njegove posledice nedvomno predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic". Spomnil je tudi na odprto pismo, ki so ga januarja v zvezi s tem naslovili na premierja Janeza Janšo, a odgovora do danes niso dobili.

Izbrisani: Edino upanje pritisk mednarodnih institucij
Neža Kogovšek, predstavnica Mirovnega inštituta, ki je zahteve izbrisanih javno predstavila, opozarja tudi na to, da se bo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v kratkem odločilo, ali bo obravnavalo tožbe enajstih izbrisanih proti Sloveniji. Poleg tega se je Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije tudi že odločilo poslati poseben poziv mednarodnim institucijam, saj menijo, da njihov pritisk zanje pomeni edino upanje.

MNZ: Večina izbrisanih si je status že uredila
Na trditve nevladnih organizacij, ki zagovarjajo izbrisane, pa so se že odzvali na ministrstvu za notranje zadeve, kjer poudarjajo, da je edina primerna rešitev tega vprašanja sprejem ustavnega zakona. Negov osnutek je vlada pripravila oktobra 2007, vloge pa bodo obravnavane posamično. Na ministrstvu še opozarjajo, da je bilo osebam brez statusa do zdaj ponujenih veliko možnosti, da si status uredijo, kar je večini tudi že uspelo. Zaradi razpada SFRJ-ja nihče ni ostal brez domovine, saj je Slovenija z zakonom o državljanstvu omogočila princip kontinuitete prejšnjega državljanstva, še dodajajo.

E. S.