Predstavniki študentske Iskre so prejšnji teden opozorili na težave študentov glede dodatne finančne pomoči pri programu za izmenjavo študentov Erasmus+. Država je v preteklosti študentom, ki so se za krajši čas odpravili na študij v tujino, prispevala 150 evrov dodatka k štipendijam Erasmus, ki so jih pridobili v državah, kamor so se odpravili na študentsko izmenjavo. Vlada je namreč želela dodatke ukiniti, nato pa je po protestih privolila v dodatek 80 evrov, s čimer študentje niso zadovoljni.

"Zahtevamo, da ministrstvo zagotovi stabilno proračunsko financiranje dodatka k v vsaj prvotni višini, ki je znašala 150 evrov. Nujno mora biti stabilno, da bodo študentje vedeli, ali si študijsko izmenjavo lahko privoščijo ali ne. Prav tako zahtevamo, da se zagotovi denar za manjkajočih 70 evrov dodatka za vse študente in študentke, ki so že na izmenjavi ali se na njo odpravljajo v naslednjem semestru. Sporočamo, da je takšno varčevanje na mladih nesprejemljivo. Spet bo, kot vsi ukrepi nujnega varčevanja zadnjih let, prizadelo predvsem finančno najranljivejše študente in družine ter s tem na dolgi rok povečalo in poglobilo že tako globoko prisotne neenakosti," je poudarila predstavnica študentske Iskre Romana Biljak Gerjevič. Manjši denarni prispevki bi pomenili, da si lahko študijsko izkušnjo v tujini privoščijo samo premožnejši študentje.

Ali "svoboda gibanja" slovenskih študentov res postaja okrnjena?
Mednarodni dan študentov, vsako leto se ga 17. novembra zaznamuje kot spomin na obletnico nacistične okupacije praške univerze leta 1939, ko so nacisti ob študentskih demonstracijah ubili devet profesorjev in študentov te univerze, kar 1.200 pa so jih odpeljali v koncentracijska taborišča, je letos potekal pod sloganom Globalni poziv k ukrepanju - Svoboda gibanja, svoboda učenja.

ŠOS si prizadeva, da bi se dodatek k štipendijam Erasmus dvignil. Priznati pa je treba, da je Slovenija ena redkih, ki podeljujejo nacionalni dodatek k tem štipendijam, ki je odvisna od države, v katero gredo študentje, pravi predsednik Študentske zveze Slovenije (ŠOS) Žiga Schmidt in dodaja, da je bil izhodiščni načrt vlade, da bi ukinila dodatek. Zdaj so dosegli izplačilo nekaj več kot polovice zneska iz preteklosti, vendar si želijo, da bi se dodatek povečal.

Po ugotovitvah ŠOS-a, kar se tiče krajšega ali daljšega študija v tujini, obstajajo manjša nihanja po letih, vendar nekih otipljivih vzrokov niso zaznali. "Na evropski ravni je bilo že več kot tri milijone študentov na izmenjavi. Ob deseti obletnici bolonjske deklaracije smo poudarili, da je mobilnost ena redkih, če ne edina zaveza iz omenjene deklaracije, ki je opravičila svoj namen in dobro funkcionira," poudarja Schmidt.

Število slovenskih študentov je, ko gredo študentje študirat v tujino za en semester, v primerjavi z drugimi evropskimi državami relativno visoko. Po Schmidtovih besedah pa se je začela krepiti zavest, da bi morda v državah, kjer začasno študirajo, pozneje lažje našli zaposlitev. Po Evropi je namreč mogoče tudi sodelovati v programih praks in pripravništev, vendar po končanem študiju ni takšnega zanimanja za "migracije", kot je med študijem.

Kam odhajajo slovenski študentje?
Glede na raziskavo socialnih in ekonomskih razmer študentskega življenja v Evropi 2012-2015, ki jo je izvedel eurostudent.eu, je Slovenija glede na deleže študentov, ki so si v tujini nabirali kakršne koli izkušnje na 11. mestu v EU-ju, delež študentov pa znaša 17 odstotkov. Prednjačijo pa Danci, Finci in Norvežani z okoli 30 odstotki. Glede na podatke eurostudent.eu pa so najbolj priljubljene destinacije za slovenske študente Nemčija, Španija in Portugalska.

Po podatkih, ki jih je ob letošnjem mednarodnem dnevu študentov objavil statistični urad (SURS), je bilo leta 2012 je bilo v terciarno izobraževanje zunaj svoje države vpisanih več kot 4,5 milijona študentov, od katerih jih je skoraj polovico gostilo pet držav, ZDA (18 odstotkov), Združeno kraljestvo (11 odstotkov), Francija (7 odstotkov), Avstralija (6 odstotkov) in Nemčija (5 odstotkov).

"Slovenija je zanimiva predvsem za študente iz držav na ozemlju nekdanje SFRJ in iz drugih sosednjih držav, je po podatkih Unesca gostila 2.563 tujih študentov; v tujino je odšlo 2.695 slovenskih študentov, največ v Avstrijo, Združeno kraljestvo, Nemčijo, Italijo in ZDA," so zapisali v SURS-u.