Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je opozorila, da celovite analize bolonjskega procesa v Sloveniji ni. Hkrati je spomnila na komunike z zadnje ministrske konference o bolonjskem procesu v Armeniji, ki poudarja stalno potrebo po evalvaciji stanja in morebitnih izboljšavah.

"To pomeni razmišljati o znanjih, ki zagotavljajo možnost drugačnih pristopov poučevanja, odprtosti in fleksibilnosti učnih okolij, zagotavljanju novih kakovosti skozi inovativnost, predvsem pa pogledati mlade v luči zaposljivosti," je pojasnila. S podobnimi izzivi, ki pa so nastale v zadnjem obdobju predvsem zaradi sprememb v družbi, se po njenih besedah spoprijema celoten bolonjski proces in hkrati celotna Evropa.

"Bolonjska reforma je imela izreden vpliv na delovanje univerze kot institucije, ki oblikuje, pridobiva in posreduje nova znanja. Prinesla je mnogo sprememb, in sicer s stališča vrednotenja znanj, same organizacije študija na vseh bolonjskih stopnjah ter številne druge novosti," je povedal prorektor ljubljanske univerze Martin Čopič ter opozoril, da je bolonjska reforma omogočila interdisciplinarnost oz. povečano izbirnost in olajšano prehajanje med študijskimi programi, po drugi strani pa je uvedba dodatnega leta povezana z daljšim študijem in padcem kakovosti študija, ki je povezana z nezadostnim financiranjem.

Odprtost slovenskega visokošolskega prostora
V. d. generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo na ministrstvu za izobraževanje Mirko Stopar je menil, da je bolonjski proces nedvomno prinesel določene pozitivne učinke, kot sta odprtost slovenskega visokošolskega prostora in mednarodno primerljivost. V okviru novega operativnega programa 2014-2020 želijo spodbujati mobilnost študentov iz socialno šibkejših okolij, napotitve visokošolskih učiteljev na izmenjave v tujino zaradi pridobivanja novih znanj in izkušenj in prenos dobrih praks spet v domače okolje.

Eden izmed ciljev bolonjske reforme je bil tudi izboljšana kakovost terciarnega izobraževanja v evropskem prostoru in tudi v Sloveniji, pri čemer Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva (Nakvis) igra pomembno vlogo. Na to je spomnil direktor Nakvisa Ivan Leban, ki je poudaril cilje, ki so bili doseženi in ovire, ki še ostajajo. Med temi je omenil prehod na institucionalno akreditacijo glede na veliko študijskih programov, zdaj jih je skoraj tisoč, in ločen zakon o Nakvisu, ker se je sedanji zakon o visokem šolstvu že 24-krat spremenil.

V popoldanskem delu posveta je Marko Zupančič z republiškega zavoda za zaposlovanje predstavil razmere na trgu dela v povezavi z zaposljivostjo bolonjskih diplomantov, ki so končali študij po novem sistemu in po starem sistemu. Cilji bolonjske reforme pri zaposlovanju diplomantov po končanem študiju so bili namreč osredotočeni predvsem na skrajšanje časa študija, hitrejši prehod v prvo zaposlitev in doseči zaposljivost diplomantov že po končani triletni prvi stopnji. "Pokazalo se je, da so se prve generacije bolonjskih diplomantov hitreje zaposlovale od tistih, ki so diplomirali po starem sistemu, a v zadnjih letih ni tako in se težje zaposlujejo," je dejal.

Kritični študentje
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) kot krovna študentska organizacija ves čas spremlja bolonjsko reformo s kritičnim očesom. Predsednik ŠOS-a Žiga Schmidt je opozoril, da se je od uvedbe bolonjske reforme odprlo tudi vprašanje, kje smo naredili ključne napake. Izpostavil je tri najpomembnejše: "Prvo stopnjo bolonje smo zreducirali na šesto stopnjo izobrazbe in jo posledično naredili nezaposljivo, nismo uvedli enovitega študija in dopuščamo izjeme zunaj okvirja 3+2, prav tako nismo prilagodili obremenitve študentov s kreditnimi točkami," je še pojasnil Schmidt.