Vzgojni ukrepi morajo biti zapisani na papirju, tukaj pa se vzgojnost izgublja, so povedali učitelji v dosjeju, ki bo na sporedu nocoj ob 21.05 na TV SLO 1.

Ali šola otroke vzgaja ali jih samo izobražuje? Znanja imajo veliko, po mnenju nekaterih celo še preveč. Nekaterim bo to znanje koristilo, drugim ne. Zagotovo pa bodo v svoji prihodnosti prav vsi potrebovali življenjska vodila, teh pa v šoli velikokrat ne dobijo.

Če imajo srečo, dobijo to doma, in tako je prav. Idealno bi bilo, če bi vsi to dobili doma. A na to se ne gre zanašati. Če želimo zdravo družbo, je nujen tudi drugi steber vzgoje, tisti v šoli, če prvi doma zataji, poudarja Anica Mikuš Kos, eminenca slovenske psihiatrije in pediatrije.

Vzgoja v šoli

Odpira pa se vprašanje trdnosti tega drugega stebra vzgoje, ko ugotovimo, da je med 18.600 učitelji že 600 takih, ki učijo predmet, za katerega nimajo izobrazbe. Koliko med njimi pa nima niti pedagoške izobrazbe, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje nima podatkov. Srednješolca lahko uči struženja kdor koli, ne more pa prvošolca učiti slovenščine kdor koli, je za oddajo povedala Jožica Frigelj, ki je učiteljica že 42 let.

Za dobro vzgojo v šoli so potrebni dobri učitelji. Pristojni napovedujejo zvišanje plač in štipendij z namenom promocije poklica. A najboljša reklama bodo zadovoljni učitelji in plače niso najpomembnejša stvar v šolskem sistemu, na katere že dolga leta opozarjajo, pa niso slišani.

Pa da ne bo pomote, še vedno je veliko dobrih učiteljev na slovenskih šolah, vsi sogovorniki to poudarjajo. Vendar pa to sistemsko ni urejeno, kar pomeni, da je le od sreče odvisno, ali bo učenec naletel na enega od njih.

Vzgojne metode nekoč in danes

Še pred nekaj desetletji so učitelji uporabljali vzgojne metode, za katere se danes ocenjuje, da so neprimerne. Dan današnji pa je najstrožji vzgojni ukrep opomin. Lepo, da smo kot družba tako napredovali, da je prepovedano metati ključe v otroške glave ali jih z lesenim metrom udarjati po prstih. Vendar pa, ali ne gremo morda v drugo skrajnost, ali novodobni ukrepi učinkujejo?

Morda bi učinkovali, če se vanje ne bi vpletali starši. Ali če ne bi bilo treba vsake vzgojne poteze natančno zapisati in potem pred inšpektorji tudi zagovarjati. Tako pa je videti, kot da so novodobni vzgojni ukrepi bob ob steno.

Včasih vzgojne ukrepe inšpektorji tudi razveljavijo. Glavni šolski inšpektor Simon Slokan pojasni, da ne zato, ker ne bi bili primerni, temveč ker ugotovijo, da pred izrekom ukrepa šola ni vzgojno delovala. In da z vzgojnim ukrepom učenca dodatno obremeni, namesto da bi mu pomagala poiskati vzroke za neprimerno vedenje.

Izobraževanje

Vzgojni vidik v naših šolah torej šepa, velika teža pa se daje izobraževanju. Otroci so zasičeni z veliko podatki, pravi predsednica Aktiva svetov staršev Lara Romih. In te podatke kaj hitro pozabijo, povedo učitelji, saj se šolarji učijo samo za ocene, za utrjevanje znanja ni časa.

Vodja delovne skupine, ki je pripravila osnutek šolske reforme, sicer dekan Pedagoške fakultete Janez Vogrinc, je prepričan, da otroke moramo opremiti z veliko znanja, da bodo znali ustvarjalno razmišljati. A kaj ko učna klima v slovenskih šolah ni ustvarjalno naravnana, to je tudi ugotovila njegova skupina.

Po 250 letih prakse ugotavljamo, da smo zašli. Ruši se sistem, ki je poleg javnega zdravstva ključnega pomena za zdravo družbo. Nam ga bo uspelo postaviti nazaj? Spremembe bodo morale biti korenite. Morda tudi z zavedanjem, da samo znanje človeka niti ne pomiri niti ne osreči. Ali kot je zapisal Srečko Kosovel, ne civilizacija ne izobrazba, pravi smisel je v kulturi srca.