Uvod v praznovanje rudarskega praznika se je začel s postrojem rudarjev na osrednjem Titovem trgu v Velenju. "Današnji dan nam pomeni več kot vse drugo, za nas je to enako kot za vse druge državljane dan državnosti. Ta običaj še dolgo ne bo zamrl in prepričan sem, da bomo premog še dolgo kopali," je povedal eden od rudarjev, tik preden so se s trga ob spremljavi premogovniške godbe peš odpravili na velenjski stadion.

Pred skokom za pogum vrček piva

Pred stoletji so novi rudarji morali preskočiti rudniški jašek, ko pa so ti postali preširoki, so začeli preskakovati telečje usnje z jermenom in pasovi, s čimer so se spuščali v jamo in jih je varovalo pred vlago. V Velenju od leta 1961, preden novinci ob prisotnosti starešin in botrov s soda preskočijo kožo, za pogum spijejo vrček piva. Še pred tem se morajo predstaviti in povedati geslo s hudomušno vsebino. "Biti ali ne biti, mi za jamo smo dovolj nabriti, pri prvi plači vse zapravimo na pijači," je spesnil eden od novincev. Na stadionu je še odmevalo:

"Od nekdaj lepe so parade slovele, a lepše od rudarske bilo ni nobene. Kar koli bo z nami naredila država, jaz vam povem, da tale parada bo večna ostala."

Tradicija, ki se prenaša iz roda v rod

Številni novinci nadaljujejo tradicijo. 18-letni Timotej Cure pove, da sta v jami delala tako njegov oče kot stari oče. Se pa zaveda, da najbrž pokoja ne bo dočakal v Premogovniku Velenje. "A me to ne skrbi preveč. Sem namreč iz elektrostroke in menim, da imamo veliko več možnosti za novo zaposlitev kot rudarji."

Strah pred negotovo prihodnostjo

Pet najprizadevnejših novincev, ki so sinoči skočili v rudarski stan, bodo zaposlili. Prav tako pa upajo, da se bo tudi za druge kmalu našla služba v premogovniku, saj kadrov primanjkuje, pove generalni direktor Janez Rošer. "Premogovnika ne moremo zapreti z danes na jutri, ampak po koncu odkopavanja potrebujemo še najmanj dekado, dve, da lahko uspešno saniramo površino, likvidiramo jamske objekte in premogovnik dokončno zapremo. Pomembno je, da ob dogovorih, ki prihajajo, na novo določimo strategijo Premogovnika in pripravimo nabor projektov, ki bodo predstavljali prihodnost na energetski lokaciji v Šaleški dolini, ter določimo optimalni scenarij odkopavanja premoga v prihodnje," še dodaja generalni direktor.

"Zdrava pamet nam govori, da naj v naši Šaleški dolini energetika do 2050 živi!"

Tako je več kot 1000 obiskovalcev na stadionu nagovoril Albin Vrabič, ki so ga izbrali za letošnji častni skok čez kožo. "Zato bomo v Premogovniku Velenje premog še naprej kopali in v šoštanjski termoelektrarni elektriko za vso Slovenijo proizvajali," je še dodal dolgoletni učitelj strokovnih predmetov strojništva.

Kožo po šestdesetih letih znova preskočil nekdanji velenjski župan Srečko Meh

Po šestdesetih letih, ko so v Velenju prvič izvedli ta običaj, so čez kožo znova skočili tudi štirje upokojeni rudarji. Eden od njih je bil Srečko Meh. "Zahtevamo in sporočamo, da odločevalci, politiki, pridite v Šaleško dolino in povejte, kje so nova delovna mesta!" je med drugim ob bučnem aplavzu sporočil nekdanji velenjski župan.

Holding Slovenske elektrarne vladi ni in ne bo predlagal letnice zapiranja premogovnika

Šaleška dolina s premogovnikom Velenje in termoelektrarno Šoštanj je zelo pomembna energetska lokacija in na Holdingu Slovenske elektrarne si želijo, da bo tako tudi v prihodnje, a številke so neizprosne, je povedal predsednik nadzornega sveta Premogovnika Velenje Marko Štrigl, ki si je sinoči ogledal prireditev. "Samo od decembra 2020 pa do danes se je v pol leta cena CO2 emisijskih kuponov povišala za približno 35 evrov in zaradi tega se je strošek obratovanja Teša povišal za 100 milijonov evrov," pojasnjuje Štrigl, a dodaja, da je strošek teh kuponov glavni vir podnebnega sklada, iz katerega financirajo večino okoljskih projektov v Sloveniji, in da ima Evropa v primerjavi s preostalim svetom visoke okoljske standarde.

"Verjamemo, da bo tudi s predsedovanjem Slovenije Evropski uniji prišel neki glas v smeri zavedanja, da svet ni samo Evropska unija, in da bomo na svetovni ravni sprejeli neko politiko, ki bo rešila problem onesnaževanja."

Sorodna novica Jubilejni 60. skok čez kožo, skakali so tudi v vodo

Na holdingu še menijo, da zaprtje čez noč, tako premogovnika kot elektrarne, ne bi bilo dobro. "Mi zagovarjamo to, da se sprejme tista letnica, ki bo omogočala izvedbo novih energetskih investicij, s katerimi se bo nadomestilo delovanje bloka 6, ko bo zagotovljeno prestrukturiranje in navsezadnje ko bo cena električne energije še vedno zagotavljala konkurenčnost slovenskemu gospodarstvu. Biti preveč uvozno odvisen po našem mnenju ni smiselno."

A prehod na brezogljično družbo je nujen in se mu ne da ubežati. Holding si bo prizadeval, da bi rudarje po zaprtju premogovnika prezaposlili na druga delovna mesta v energetiki. "Potencialna nadgradnja plinske turbine v Termoelektrarni Šoštanj bi lahko prinesla dodano vrednost. Tu so tudi določene dejavnosti povezane z jezerom, tudi z njegovim industrijskim izkoriščanjem, če bi tako bilo zapisano v zakonu o prestrukturiranju Šaleške doline," sklene Štrigl.

Šego vpisali v register nesnovne kulturne dediščine

Skok čez kožo, ki si ga je letos, poleg vodstva Holdinga Slovenske elektrarne, ogledala tudi evropska poslanka in predsednica stranke SD Tanja Fajon, so marca letos vpisali v register nesnovne kulturne dediščine. To dejanje pa zagotavlja, da se bo šega ohranjala tudi po tem, ko bodo velenjski premogovnik zaprli. "V naslednjih dekadah bo sledilo zaprtje še zadnjega premogovnika v Sloveniji. In ta vpis je pomemben za naše zanamce, da ne bodo pozabili na več stoletij staro tradicijo rudarjenja v Sloveniji in 146-letno v Šaleški dolini," je pomen vpisa pojasnil generalni direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer.

Sinočnjo prireditev so rudarji sklenili z vzklikom "naj živi nam večno, naš rudarski srečno!".