Marsikje je že zadostna količina čaja, posedanje nepomičnih stanovalcev in kopel enkrat tedensko razkošje, ki ga je pogosto treba dodatno plačati. Stiska je velika tako med oskrbovanci in njihovimi svojci kot tudi med zaposlenimi v domovih, ki so preobremenjeni. Napake se dogajajo, a stanovalci si o njih velikokrat ne upajo spregovoriti niti s svojci, kaj šele, da bi dogodek prijavili.

Da vse ni, kot bi moralo biti, celo v domovih za starejše, ki prejemajo mednarodna priznanja, kaže naslednja zgodba. Mama Danice Jus iz okolice Ptuja se je pred dobrima dvema letoma preselila v Dom Danice Vogrinec v Mariboru. Po njenem mnenju odnos osebja do mame velikokrat ni bil primeren, a je raje molčala. Sodu je izbil dno dogodek sredi aprila, ko je med obiskom v domu ugotovila, da ima mama v levi roki hude bolečine, o čemer je takoj obvestila osebje. Njihov odziv je bil, da ne gre za nič hujšega. Kljub temu je mamo odpeljala k domski zdravnici, ki pa prav tako ni ugotovila nobenih posebnosti. Naslednji dan so mamo odpeljali v bolnišnico, kjer so potrdili, da gre za zlom roke. Danica Jus verjame, da so v Domu poskušali prikriti, kako je prišlo do poškodbe: »92-letno žensko so pustili v bolečinah 30 ur.« Vodstvo in osebje Doma Danice Vogrinec vztraja, da so ob dogodku ravnali v skladu s pravili in da nihče ne more z gotovostjo trditi, kdaj je do poškodbe prišlo: »Lahko s strani svojke pri oblačenju, lahko je šlo za patološki zlom,« ugiba direktor doma Marko Slavič. Gledalka sicer odločno zanika, da bi do zloma prišlo, ko je ona oblačila mamo.

Kdaj in kje je nastala poškodba?

»Sem vprašala mamo: Kje si padla? Pa je z roko pokazala: Tam dol. Zato ne dvomim, da so to naredili pri posedanju. Bolj verjamem mami, čeprav je dementna, da je lahko zdrsnila, ko so jo dajali v kad za kopanje,« pove Jusova. O dogodku je spregovoril tudi negovalec, ki je sicer želel, da mu pred kamero zakrijejo identiteto: »Ko sem bil prisoten v sobi, je hči stanovalko vprašala, ali se je kaj zgodilo pri kopanju. Stanovalka je odgovorila, da ne.« Jusova odgovarja: »Dejansko se jih mama tako boji, da si ni upala povedati.« In dodaja, da tudi po oskrbi v bolnišnici v domu niso ustrezno poskrbeli za njeno mamo. »Štirinajst dni je bila takole privezana, da ji je pod roko, pod dojko pritekla kri.« Zdravnica doma je sicer prepričana, da so korektno ravnali: »Gospa je bila korektno obravnavana, napotena je bila k ustreznemu specialistu in menim, da so jo ustrezno zdravili.« Med pripravo prispevka so v uredništvu Kode izvedeli še za en primer. Starejši, prav tako dementni stanovalki doma, ki je tudi sladkorna bolnica, so morali amputirati nogo. Kot so povedali svojci stanovalke, ki so želeli ostati anonimni, naj bi šlo po ugotovitvah kirurga za posledico preležanin. »Tega primera ne poznam, vsekakor pa je lahko sladkorna bolezen razlog za zelo hude zdravstvene zaplete,« je povedal direktor doma Marko Slavič. Zgodba je sicer v teh dneh dobila epilog s pisnim sporazumom, ki ga je z vodstvom doma sklenila odvetnica družine Cvetka Žirovnik. Kot nam je sporočila, se je zaradi slabega zdravstvenega stanja oskrbovanke in zahtevne nege po operativnem posegu z vodstvom dogovorila glede ustrezne oskrbe in nege za varovanko.

Srebrna nit poziva vlado k takojšnjemu ukrepanju

Združenje za dostojno starost Srebrna nit v javnem pismu premierja Šarca poziva k takojšnjemu ukrepanju. Kot ključne težave izpostavlja slabe življenjske razmere, zato je, kot so zapisali v pismu, nujno zagotoviti stalno ponudbo tekočin, ustrezne jedilnike in pomoč pri prehranjevanju. Med njihovimi zahtevami so tudi spremembe kadrovskih normativov za zdravstveno negovalno osebje, poenostavitev pritožbenih poti in ureditev vseh nadzorov, ki naj bodo nenapovedani in javni. »Na standarde posameznih vrst oskrbe in kriterije za določitev oskrbe glede na potrebe posameznikov, ki bi jih morala pripraviti Skupnost socialnih zavodov v sodelovanju z Ministrstvom za delo, čakamo že 11 let,« opozarjajo v združenju. Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Breda Božnik odgovarja: »S Skupnostjo socialnih zavodov smo v tesnih stikih in lahko povem, da se že pripravljajo delovne skupine, ki bodo oblikovale standarde in normative do konca tega leta.«

Najmanj 15 let se pripravlja Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je po mnenju združenja Srebrna nit nujno sprejeti čim prej. Na ministrstvu za zdravje obljubljajo, da bo Predlog zakona do konca novembra 2019 na Vladi, do konca septembra, pa bodo pripravljeni novi kadrovski normativi za negovalno osebje. »V Sloveniji se soočamo s tem, da so obstoječe rešitve postale nezadostne za vse večje potrebe uporabnikov. Zato je v pripravi nova sistemska ureditev na področju dolgotrajne oskrbe, ki bo poskrbela za to, da bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic,« pojasni Klavdija Kobal Štravs z direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje.