Akcijo so s simboličnim odtisovanjem rok podprli tudi predsednik DZ-ja Borut Pahor, varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in ljubljanska županja Danica Simšič. Po podatkih Amnesty International (AI) je v Sloveniji vsaka peta ženska žrtev nasilja.

Dimovski v Strasbourgu za odpravo neenakosti
"Enakopravnost med moškim in žensko je eden izmed temeljnih principov razširjenega EU-ja, kar je že sedaj del slovenske zakonodaje." Tako je dejal minister za delo Vlado Dimovski na konferenci z naslovom Usklajenost med delom in družinskim življenjem v Strasbourgu. Po njegovem bi morale biti ženske enakopravno zastopane na trgu delovne sile, v javnem in privatnem sektorju, posebej pa še na višjih ravneh politike in gospodarstva.

Minister se je tudi zavzel za ukinitev vsakršne neenakosti med spoloma ne vseh področjih družbenega življenja, tako na nacionalni kot mednarodni ravni.

Svobodni sindikati opozorili na diskriminacijo na delovnem mestu
Zveza svobodnih sindikatov pa je ob dnevu žena opozorila zlasti na posredno diskriminacijo, ki so je ženske deležne na delovnem mestu. Družina oziroma skrb za otroke sta pogosto skriti vzrok za nižje plače in nenapredovanje, so dejali. V sindikatu so tudi opozorili na kršitve novega zakona o delovnih razmerjih.

8. marec - mednarodni dan žensk
Leta 1977 je generalna skupščina OZN-a z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Zamisel o mednarodnem dnevu žensk je nastala na začetku 20. stoletja v socialističnih smereh kot poziv k enakopravnosti žensk. Ženske namreč še niso imele volilne pravice, pač pa so jo v večini držav že imeli moški, ki so svoj dan praznovali 1. maja.

Dan, posvečen ženskam, se je sicer od začetka 20. stoletja praznoval skoraj vsako leto, vendar do leta 1977 ob različnih datumih. 8. marec je postal povod za zborovanja, na katerih ženske zahtevajo pravice in sodelovanje v političnih in gospodarskih procesih.

Pozno do volilne pravice
Zadnja država v Evropi, kjer so volilno pravico dobile tudi ženske, je bila Švica leta 1971. V večini držav ženske imajo volilno pravico, vendar mednarodni dan žensk za mnoge še danes odraža napredek boja za pravice žensk in zahteva spremembe za ženske vsega sveta.

V 19. stoletju so ženske imele volilno pravico le na Švedskem, na začetku dvajsetega pa na Novi Zelandiji, Finskem, Danskem, Islandiji in deloma v ZDA. V Nemčiji in Avstro-Ogrski, katere del so bile tudi slovenske dežele, se ženske niso smele niti politično združevati.

Clara Zetkin pobudnica dneva žensk
Pobuda za mednarodni dan žensk naj bi prihajala od ameriških socialistov, kasneje pa so jo prevzele nemške socialdemokratke. Te so leta 1910 z izjavo določile mednarodni dan boja socialistk za politične in socialne pravice. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala Clara Zetkin, komunistka, ki se je že od leta 1889 borila za pravice žensk. Na začetku je bilo moške dneva žensk strah, ker je konkuriral demonstracijam ob prvem maju.