Poudarja, da ŠOS podpira spremembe, ki so usmerjene v odpravo pravne luknje za okoli 200 študentov, ki nimajo priznanih izpitov oziroma diplom zaradi poteka akreditacij študijskih programov. Na ŠOS se jih je obrnilo okoli 100, nudili jim bodo tudi brezplačno pravno pomoč in pomagali pri morebitnih tožbah proti univerzam.

Ministrstvo pomaga univerzam, in ne študentom
Po besedah Schmidta je težava predvsem v tem, da je ministrstvo pod pretvezo, da pomaga tem študentom, pravzaprav pomagalo rektorjem univerz. Zakonske spremembe namreč omogočajo podaljšanje akreditacije programov, že če imajo univerze vpisane študente, ne predvidevajo pa, da bi kakovost izvajanja programov preverjal NAKVIS – Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu.

Kot da bi hrani z zakonom podaljševali veljavnost
NAKVIS namreč po zakonsko določenem postopku izdaja akreditacijo za sedemletno obdobje, v šestem letu pa univerzo pozove k začetku postopka za reakreditacijo. Nov predlog spremembe pa omogoča, da se programi – če imajo vpisane študente – izvajajo še štiri leta brez kakršnega koli preverjanja kakovosti, opozarja Schmidt. "To je, kot bi hrani, ki ji je pretekel rok, z zakonom podaljšali veljavnost," je primerjal Schmidt.

Ministrstvo samo predlagalo spremembe
Schmidta moti tudi to, da je ministrstvo pri pripravi predloga obšlo vse deležnike, ŠOS-u pa je v petek na voljo dalo le po ure, da se izreče o spremembah. Poleg tega, da je bil ŠOS motor sprememb predloga zakona o visokem šolstvu deset let, je ta očitno obtičal v predalu nove ministrice, predlagane spremembe pa so nastale nekje druge, je zatrdil Schmidt, saj so pisane na kožo univerzam, in ne študentom. Poleg tega pa je to po njegovih besedah pometanje napak univerz pod preprogo.

"Interes študentov po kakovostnem študiju je vedno na drugem mestu," je še bil kritičen. "Zakon drastično posega v celoten sistem kakovostnega visokega šolstva, kar bi moralo biti prioriteta," je dodal.
Ni evalvacij in preverjanja
Za ŠOS je najspornejše to, da spremembe ne predvidevajo izredne evalvacije študija – ne nasprotujejo pa reševanju težav za 200 študentov za nazaj, je ponovil. Zato so ministrstvu predlagali, da bi tem študentom priznali izpite in diplome, hkrati pa bi morali zagotoviti minimalno kakovost vseh akreditiranih programov, ki je ni brez preverjanja in evalvacij.

Na Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu se bosta ob 14. uri odzvala tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar in direktor NAKVIS-a Ivan Leban, so sporočili z ministrstva.

Vsak peti študent s štipendijo
Schmidt se je zavzel tudi za odprtje javne razprave glede sistemskih sprememb, saj so skrb vzbujajoči podatki o tem, da ima šele vsak peti študent štipendijo, da je povprečni strošek na študenta v Ljubljani 600 evrov in da morata več kot dve tretjini študentov sami zaslužiti za svoj študij, je ob začetku študijskega leta dejal Scmidt.