Strokovna skupina pri ustavni komisiji bo oblikovala besedilo ustavnega zakona in obrazložitve petih spremenjenih členov ustave.

Odprtih, strokovnih vprašanj je še kar nekaj, pravi poročevalec za spremembe ustave na področju sodstva v strokovni skupini Aleš Zalar. Odločiti se morajo, kaj naj zapišejo v nove ustavne člene in kaj v obrazložitev, denimo umestitev trajanja mandata članov sodnega sveta, predsednika sodnega sveta in tudi dvetretjinske večine, ki je potrebna za izvolitev sodnikov s strani sodnega sveta, ko oblikuje predlog za imenovanje.

Ena od možnih pasti je tudi dvotretjinska večina, s katero bo moral državni zbor sprejeti zakon o sodnem svetu. Takšno večino je težko doseči in lahko bi sledila blokada dela sodnega sveta. Zalar o tem pravi: "Zato bomo morali pripraviti poseben pregled mehanizmov, ki jih bo treba vključiti bodisi v ustavni zakon bodisi v njegovo obrazložitev, zato da ne bo političnih blokad pri doseganju dvotretjinske večine za sprejem zakona o sodnem svetu."

Sodni svet in sodniško društvo proti spremembam

Podporo ustavnim spremembam so prav zaradi novosti glede sodnega sveta odrekli tako v sodnem svetu kot sodniškem društvu. Zalar se temu čudi, saj gre za minimalno spremembo.

Sorodna novica Kaučič o predlogu sprememb ustave: V Sloveniji imamo anomalijo, popačen sistem izvolitve

"Predlog ohranja večino sodnikom, tako kot imajo večino sodniki danes. Ohranja tudi to pravilo, ki ga je sicer vzpostavil zakon o sodnem svetu. To je, da mora biti za vsak predlog za izvolitev sodnika dosežena dvotretjinska večina v sodnem svetu, kar pomeni, da sodniki v nobenem primeru ne morejo sami sebe postavljati na sodniške položaje."

Ko bo strokovna skupina svoje delo opravila, bo na vrsti politika, ki mora zbrati dve tretjini za dokončno potrditev sprememb ustave.

Zalar ob tem dodaja, da nas je na pomen teh ustavnih sprememb v zadnjem poročilu o vladavini prava opomnila tudi Evropska komisija.