Ali bo imelo nekaj sto učiteljev na osnovnih šolah, zlasti pa na glasbenih šolah od prvega septembra za do 20 odstotkov nižjo plačo? Bodo ravnatelji na manjših šolah na podeželju lahko organizirali pouk? To se sprašujejo na prizadetih šolah, saj med poslanci ni volje, da bi sprejeli novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Učitelj matematike, zaposlen za nedoločni in polni delovni čas, na manjši vaški šoli poučuje še nekaj ur kemije, učitelj klarineta pa svojo učno obveznost dopolnjuje z učenjem saksofona; glasbena šola ima lahko orkester. Te rešitve uporabljajo ravnatelji zlasti na manjših šolah, a od prvega septembra jih ne bodo smeli več, kar pomeni, da bodo ti učitelji zaslužili do petine nižjo plačo ali pa bodo morali obveznost dopolnjevati na drugi šoli.

Takih učiteljev je po podatkih šolskega ministrstva približno 300, mogoče celo manj, natančnih podatkov nimajo, medtem ko ravnatelji pravijo, da jih je precej več.

"Menimo, da bi z ohranitvijo te možnosti poučevanja 20 odstotkov nečesa, za kar nimaš končane smeri izobrazbe, ohranili socialni mir v kolektivih, kar je zelo pomembno, hkrati pa bi omogočili otrokom v manjših okoljih, da se lahko učijo več inštrumentov," pravi predsednica zveze glasbenih šol Helena Meško.

Tudi šolsko ministrstvo je pozvalo parlament, naj v noveli temeljnega šolskega zakona ZOFVI omenjenim učiteljem omogoči poučevanje še pet šolskih let. Sicer bodo imele šole že jeseni težave z organiziranjem pouka. Predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan je prepričan, da se poslanci "skrajno neodgovorno obnašajo", ker se izogibajo takih zakonov, ki so v korist skupnosti.

Pozivi poslancem so za zdaj padli na neplodna tla.